Ameriške sankcije za Zahodni Balkan: Kdo je na črnem seznamu in kakšne so posledice?

(Patria) - Združene države Amerike (ZDA) imajo 398 aktivnih sankcij proti posameznikom, podjetjem in organizacijam z Zahodnega Balkana, zaključno s 31. januarjem 2025., kaže raziskava Glasa Amerike.

Prepričljivo največ sankcij se nanaša na Bosno in Hercegovino - 177, sledijo Srbija (80), Kosovo (60), Severna Makedonija (46), Albanija (23) in Črna Gora (11). Ena kazenska sankcija se nanaša na osebo iz Hrvaške.

VOA je ustvaril prvo podatkovno bazo, ki jo je mogoče iskati in ki zajema vse sankcije Urada za nadzor tujih sredstev finančnega ministrstva ZDA (OFAC) in sankcije, ki jih je State Department uvedel v obdobju od 2017. do 2024. leta.

- Sankcije so eno najpomembnejših orodij ameriške zunanje politike. Omogočajo nam, da se ukvarjamo s sovražnimi akterji in da izvajamo pritisk na tiste, od katerih želimo, da sprejmejo določeno politično odločitev - pravi Richard Nephew, strokovnjak za sankcije, ki je bil nedavno koordinator State Departmenta za globalni boj proti korupciji.

John Smith, nekdanji direktor OFAC-a, pravi, da je glavni cilj ameriških sankcij "preprečiti in ustaviti določene skrb vzbujajoče dejavnosti ter da posamezniki spremenijo svoje vedenje". Dodaja, da večina ameriških sankcij, vključno s tistimi za Zahodni Balkan, ni usmerjena na celotne države, temveč na posameznike in organizacije.

ZDA so sankcije za Zahodni Balkan večinoma uvedle v dveh časovnih obdobjih. Med letoma 2001 in 2004 so bile uvedene zaradi vojnih zločinov, destabilizacije držav in ogrožanja miru po razpadu Jugoslavije.

Po daljšem obdobju z le nekaj sankcijami letno, so ti zunanjepolitični ukrepi ponovno postali aktualni od leta 2021, večinoma pa se nanašajo na korupcijo, ogrožanje miru in stabilnosti ter na rusko invazijo na Ukrajino.

Med drugim so bili v zadnjih štirih letih sankcionirani številni visoki uradniki, kot so predsednik Republike srbske Milorad Dodik, ministri v vladi Srbije Aleksandar Vulin in Nenad Popović, nekdanji premier Severne Makedonije Nikola Gruevski, nekdanji predsednik Srbije in Črne Gore Svetozar Marović ter nekdanji premier Federacije BiH Fadil Novalić.

- V zadnjih nekaj letih smo videli veliko različnih akterjev na Zahodnem Balkanu, ki ogrožajo stabilnost držav v regiji. To lahko počnejo na različne načine, s spodkopavanjem demokratičnih procesov, ogrožanjem človekovih pravic ali vpletenostjo v korupcijo, ki izčrpava te države - pravi Nephew, ki je zdaj višji raziskovalec na Univerzi Columbia.

VOA je ugotovil, da so preostale sankcije za Zahodni Balkan najpogosteje uvedene zaradi terorizma, organiziranega kriminala in trgovine z mamili.

Dodik in sodelavci

Že od vojn na območju nekdanje Jugoslavije, predsedniki ZDA vsako leto obnavljajo izredno stanje za območje Zahodnega Balkana, kar olajšuje ohranjanje starih in uvajanje novih sankcij. Sankcije se prav tako uvajajo iz razlogov, ki predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ZDA, na podlagi zakonskih aktov ali predsedniških uredb.

Večino sankcij v bazi VOA je izrekel OFAC - 341 - in so razvrščene po različnih seznamih. Najštevilčnejši je seznam "Balkans" s 152 osebami in 16 podjetji ter organizacijami.

Med drugim se na njem nahajajo vojaški zločinci Radovan Karadžić, Veselin Šljivančanin, Milan Martić in Ratko Mladić, člani družine Slobodana Miloševića, pa tudi organizacije, kot sta Četniški ravnogorski pokret in Osvobodilna vojska Kosova.

Vse sankcije na seznamu "Balkans" - razen Miloradu Dodiku - so bile uvedene v obdobju od 2001. do 2004. leta.

Dodik je bil prvič sankcioniran januarja 2017. zaradi oviranja Daytonskega mirovnega sporazuma, bil pa je tudi prvi uradnik iz BiH, sankcioniran na podlagi uredbe EO 14033 januarja 2022. Takrat so kot razlogi navedeni spodkopavanje institucij BiH, delo na ustvarjanju vzporednih institucij v RS, koruptivne dejavnosti ter etno-nacionalistična retorika.

Vključno z Dodikom, je na seznamu OFAC EO 14033 skupno 76 fizičnih in pravnih oseb, večinoma iz BiH - in večinoma Dodikovih sodelavcev in družinskih članov. Med njimi so članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović, Dodikova otroka Igor in Gorica, ter vrsta oseb in podjetij, s katerimi so povezani.

Sankcije na tem seznamu so bile uvedene na podlagi istoimenske izvršne uredbe, s katero je junija 2021. tedanji predsednik ZDA Joe Biden razširil pooblastila za sankcioniranje na Zahodnem Balkanu. Poleg ogrožanja stabilnosti in mirovnih sporazumov, je kot potencialni povod za ameriške kazenske ukrepe prvič navedena "razširjena korupcija".

Na novinarski konferenci 23. januarja 2025. je Dodik izjavil, da so se sankcije ZDA izkazale za neuspešne in nesmiselne. Kljub temu, dogodki iz preteklih 12 mesecev ne gredo povsem v prid tej trditvi.

Odkako so ameriške oblasti marca 2024. opozorile banke v BiH, da ne bi smele poslovati s sankcioniranimi osebami in podjetji, so jim banke začele zapirati račune. Ena od posledic je, da uradniki, pa niti Dodik, niso mogli več prejemati plač.

- Del našega cilja je opozoriti banke, da obstajajo slabi akterji in da morajo biti zaskrbljene zaradi tega ter da tvegajo, da bodo tudi same izpostavljene (sankcijam). Mnoge od teh bank morda nimajo mnenja o določeni osebi, vendar imajo mnenje o svoji možnosti dostopa do ameriškega finančnega sistema. To je moč, ki jo lahko uporabimo - pojasnjuje Nephew.

Smith, ki je zdaj partner v odvetniški pisarni Morisson Forester, zadolžen za nacionalno varnost, pravi, da je to pogosta praksa: "Tudi med mojim bivanjem v OFAC-u smo potovali po svetu in priporočali bankam in drugim uglednim podjetjem, naj ne poslujejo s tistimi, ki so sankcionirani".

V poskusu obiti kazenske ukrepe, so v RS odpirali nova podjetja z drugačnim imenom in podobno ali enako lastniško strukturo kot pri tistih pod sankcijami. Vendar pa so ameriške oblasti aktivno odkrivale takšne poskuse in uvajale nove sankcije.

Gorica Dodik je 18. januarja 2025. na omrežju X objavila, da zapira restavracijo "Agape", ker so ji bili računi ugasnjeni, zaradi česar zaposlenim ni mogoče izplačevati plač. Podjetje "Agape" je bilo sankcionirano oktobra 2023. leta, OFAC pa je decembra 2024. na seznam uvrstil tudi podjetje "Best Service", navajajoč, da je "registrirano na istem naslovu kot 'Agape', ter kot 'Agape' posluje v sektorju restavracijskih in gostinskih storitev v RS".

- Večplastne so posledice. Imamo veliko število podjetij, kjer so ljudje izgubili službo, ki so prenehala z delom prav zaradi dejstva, da so jim bili zaprti računi.

Kar bi rekla kot nek pozitiven učinek, ki ga lahko pričakujemo šele dolgoročno, je to, da bo korumpiranemu režimu vse težje zagotoviti poslušnost svojih strankarskih kolegov, ki bodo verjetno morali bolje premisliti, ko bodo vstopali v določene "posle" ali ko bodo sprejemali določene odločitve, da dejansko ne morejo biti zaščiteni v tem pogledu, da ne bodo prišli pod sankcije in da ne bodo trpeli takšnih posledic, kot je nemožnost imeti bančni račun in nemožnost finančnega poslovanja - pravi izvršna direktorica organizacije Transparency International BiH Ivana Korajlić.

Kako pogosto OFAC posodablja podatke

Podatki OFAC-a niso vedno popolni in natančni, zato so nekatera imena napačno napisana, pri mnogih starejših sankcijah pa ni navedena država ali na primer piše "Srbija in Črna Gora". V teh primerih je VOA v svojo bazo dodajal podatke na podlagi kraja rojstva ali države, v kateri je oseba ali podjetje vodilo dejavnosti, zaradi katerih je bila sankcionirana.

OFAC občasno - vendar ne redno - posodablja podatke na svojih seznamih, na primer, ko oseba s seznama umre ali ko se pojavijo drugi razlogi za odpravo sankcij.

Slobodan Stanković, nekoč eden najmočnejših poslovnežev v BiH, je bil sankcioniran oktobra 2022. zaradi podpore Miloradu Dodiku in "povezanosti s korupcijo". Umrl je februarja naslednje leto, po čemer ga je OFAC odstranil s seznama.

Razlog za odstranitev s seznama sankcioniranih je lahko tudi sodna odločitev. Aleksandar Karadžić, sin Radovana Karadžića, je bil odstranjen s seznama "Balkans" potem, ko je tožil OFAC.

Sankcije State Departmenta in prepoved vstopa v ZDA

Poleg seznamov "Balkans" in EO-14033, se največ tistih z Zahodnega Balkana, ki jih je sankcioniral OFAC, nahaja na seznamih "GLOMAG" (52) in "Russia-EO 14024" (18).

GLOMAG sankcije uvajajo zaradi ogrožanja človekovih pravic, korupcije in kriminala, na podlagi Magnitski zakona, poimenovanega po odvetniku Sergeju Magnitskom, ki je umrl v ruskem zaporu, potem ko je preiskoval potencialne davčne goljufije. Na tem seznamu so podjetja in posamezniki iz Srbije in Kosova.

Na primer, decembra 2021. leta je bil sankcioniran Zvonko Veselinović, za katerega je finančno ministrstvo navedlo, da je vodja organizirane kriminalne skupine in "ena najbolj zloglasnih korumpiranih osebnosti na Kosovu".

Na isti seznam je bil takrat uvrščen tudi Milan Radoičić, nekdanji podpredsednik Srbske liste, proti kateremu so kosovske oblasti leta 2024 vložile obtožnico za terorizem in ogrožanje ustavnega reda Kosova, zaradi napada na policijo v Banjski.

Smith poudarja, da se korupcija kot razlog za sankcije začela navajati prav v obdobju sprejemanja Magnitski zakona, leta 2012, "ko je vlada spoznala, da če imate korupcijo, to pogosto vodi do veliko drugih povezanih skrbi, pogosto tam, kjer uradniki ali tisti, ki so povezani z uradniki, kradejo sredstva od države ali nepravično izkoriščajo svoje položaje".

Po njegovih besedah je še en razlog, zakaj se korupcija vse pogosteje uporablja kot povod za sankcije, ta, da jo je lažje dokazati, ker jo urejajo zakoni: "Večina držav ne dovoljuje, da kradete javna sredstva ali zlorabljate svoje položaje, zato je ljudem lažje razumeti, kakšne so te sankcije".

Sankcije s seznama "Russia-EO 14024" so bile uvedene zaradi ruske invazije na Ukrajino in podpore škodljivim dejavnostim Rusije proti ZDA in njenim partnerjem, vključno s pomočjo ruski vojaški industriji in kršitvijo mednarodnega prava.

Najbolj zveneče ime na tem seznamu je Naftna industrija Srbije (NIS), uvrščena 10. januarja 2025. leta, kot podružnica ruskega Gazpromnefta. Iz NIS-a so v začetku februarja od OFAC-a zahtevali odlog sankcij za 90 dni.

Včasih sankcije vzporedno uvajata OFAC in State Department, na primer v primerih nekdanjega direktorja Obveščajno-varnostne agencije (OSA) BiH Osmana Mehmedagića ali nekdanjega direktorja tajne službe Severne Makedonije Saše Mijalkova.

Za razliko od ukrepov OFAC-a, ki se predvsem nanašajo na prepoved ekonomskih in finančnih dejavnosti ter blokiranje premoženja, State Department sankcioniranim uradnikom in članom njihovih družin prepoveduje vstop v ZDA, na podlagi člena 7031(c) Zakona o porazdelitvi proračuna za State Department.

V podatkovno bazo VOA je vključenih 57 takšnih ukrepov State Departmenta.

Nephew pojasnjuje, da obe ameriški instituciji, ki uvajata sankcije za Zahodni Balkan, izvajata podoben postopek. To vključuje zbiranje informacij, dokazovanje primera, ugotavljanje, da se sankcije lahko uvedejo v skladu z ameriškimi predpisi, posvetovanja z drugimi segmenti vlade in preučevanje vrste sankcij, ter končno sprejetje odločitve.

Po njegovih besedah je postopek včasih lahko hiter - kot v primeru uvedbe sankcij družini Gadafi v Libiji, kar je trajalo približno 12 ur - včasih pa lahko traja zelo dolgo, "ker je težje najti dokaze, obstaja nesoglasje glede pravne podlage" ali zaradi drugih razlogov.

- Ne vem, ali obstaja popolno povprečje, mislim pa, da lahko vedno predpostavite, da bo trajalo vsaj nekaj mesecev, tri ali štiri mesece ali tako nekaj - pravi Nephew.

Kako učinkovite so sankcije?

Pri uvajanju sankcij se kot posledice najpogosteje navajajo prepoved vstopa v ZDA, blokiranje premoženja in poslov v ZDA, pa tudi prepoved poslovanja z ameriškimi podjetji in državljani.

Glede na to, da sankcionirani z Zahodnega Balkana najpogosteje nimajo premoženja ali finančnih interesov v ZDA, da v velikem številu primerov nadaljujejo z udeležbo v javnem življenju, kandidirajo in dobivajo tisoče glasov na volitvah ter opravljajo pomembne funkcije, se v javnosti pogosto postavlja vprašanje učinkovitosti sankcij.

Ruggero Scaturro, višji analitik Globalne pobude proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu, je eden od avtorjev poročila o učinkovitosti sankcij na Zahodnem Balkanu, objavljenega decembra 2024. Za VOA navaja, da vpliv sankcij ni enak v vseh državah.

Na primer, pravi Scaturro, v Albaniji in Severni Makedoniji so se zgodile situacije, ko so se vladajoči politiki in stranke distancirali od sankcioniranih posameznikov, da bi zaščitili svoj ugled.

- Nasprotno, v državah, kot sta BiH in Srbija, smo zagotovo identificirali popolnoma drugačne scenarije, kjer so posamezniki napredovali do visokih ministrskih položajev in pomembnejših vlog, kot so jih imeli, ko so bili sankcionirani - dodaja Scaturro, z opombo, da to prispeva k percepciji, da imajo ameriške sankcije omejeno učinkovitost.

Aleksandar Vulin je bil uvrščen na seznam OFAC EO 14033 julija 2023., ko je bil vodja Varnostno-informativne agencije Srbije (BIA), zaradi "vpletenosti v transnacionalni organizirani kriminal, nezakonite operacije v zvezi z mamili in zlorabe javne funkcije".

Novembra je odstopil, navajajoč, da gre za popustitev, da ZDA in Evropska unija ne bi izsiljevali Srbije. Kljub temu je aprila 2024. postal podpredsednik vlade Srbije.

Scaturro pravi, da je njegova analiza pokazala, da mnoge osebe pod sankcijami to zlorabljajo in se "predstavljajo kot žrtve politične diskriminacije ZDA ali Združenega kraljestva", medtem ko v državah, kot je BiH, javna podpora sankcioniranim včasih celo narašča, "še posebej, ko se sankcije obravnavajo kot politično motivirane ali nepravične".

Korajlićeva navaja, da se v BiH večinoma ne postavlja pod vprašaj upravičenost sankcij za korupcijo "razen v tistem delu, da obstaja jasna percepcija, da s temi sankcijami niso zajeti vsi, ki bi morali biti", vendar se s sankcijami zaradi destabilizacije in nespoštovanja Daytonskega mirovnega sporazuma manipulira in uradniki jih predstavljajo "kot napad na cel narod".

Po njenih besedah so bile pred tem, ko so banke začele zapirati račune, sankcije obravnavane kot nekakšno javno opozorilo: "Šele takrat je bilo to resno sprejeto na nek način in šele takrat je dalo učinke, če nič drugega, vsaj opozorilo za prihodnje odločitve, ki jih lahko potencialno sprejme katerikoli nosilec javne funkcije".

Sankcije niso veliko spremenile vedenja Dodika in tistih, ki ga podpirajo. Na primer, uradniki RS so še naprej obeleževali dan RS 9. januarja, čeprav je Ustavno sodišče BiH to že dvakrat ocenilo za neustavno, zaradi česar je bil del sankcij tudi uveden.

- Najlažje je reči, da uporabljamo sankcije, da bi spremenili vedenje. Če uvedete sankcije osebi, ki je vpletena v terorizem, želite, da preneha biti terorist in se ukvarjati s terorizmom. Po vsej verjetnosti tega ne bodo storili. Torej, obstaja drug cilj, in to je, da otežimo ukvarjanje s terorizmom - pravi Nephew.

Sogovorniki Glasa Amerike navajajo, da bi ena od posledic ameriških sankcij morala biti tudi reakcija lokalnih institucij, ki bi potencialno izvajale preiskave o navedbah iz obrazložitve sankcij. V praksi se to redko zgodi.

Septembra 2024. je Transparency International BiH vložil tožbo proti tožilstvu BiH, zaradi zavračanja informacij o tem, ali je tožilstvo preiskovalo navedbe OFAC-a o vpletenosti uradnikov v korupcijo.

- Na koncu posamezniki lahko pogosto delujejo brez skrbi za pravne ali celo ugledne posledice. Sankcije lahko prinesejo nekšen obliki spremembe vedenja, vendar je njihov uspeh resnično omejen z lokalno politično dinamiko - govori Scaturro.

Nephew pravi, da je včasih preprosto pomembno označiti "nekaj teh posameznikov kot korumpirane akterje". Dodaja, da je v Albaniji bilo primerov, da so oblasti izvajale preiskave o sankcioniranih posameznikih in to kaže, da ena ameriška kazenska sankcija "morda nima velikih finančnih posledic za slabega akterja, lahko pa ima veliko širši vpliv na določeno državo in pravosodni sistem".

Sogovorniki Glasa Amerike se strinjajo, da bi bile ameriške sankcije učinkovitejše, če bi jih uvajala tudi Evropska unija, kjer imajo uradniki in podjetja premoženje in finančne interese, pa tudi veliko pogosteje potujejo v evropske države.

Kljub temu se članice EU do zdaj niso strinjale glede sankcij za Zahodni Balkan. Na primer, Madžarska in njen premier Viktor Orban nasprotujeta sankcijam za Dodika, čeprav je Evropski parlament to predlagal.