Veleposlaniki v Banja Luki: Globoko smo zaskrbljeni zaradi predlaganega referenduma

Vodja Delegacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter posebni predstavnik EU, veleposlanik Lars-Gunnar Wigemark, skupaj z veleposlanico Združenih držav Amerike Maureen Cormack, britanskim veleposlanikom Edwardom Fergusonom, francosko veleposlanico Claire Bodonyi, odpravnikom poslov Veleposlaništva Nemčije Adrianom Pollmannom in predstavnikom italijanskega veleposlanika so včeraj odpotovali v Banjaluko, da bi izrazili zaskrbljenost, ki jo delijo v zvezi s predlaganim referendumom o pravosodnih institucijah na državni ravni.

Priznavamo in se strinjamo, da obstajajo pomembni problemi v zvezi s sodnim in tožilskim sistemom v BiH na vseh ravneh, vključno z državno. Vendar pa je Strukturirani dialog o pravosodju dosegel nekaj pomembnih rezultatov glede obravnavanja vojnih zločinov in utiranja poti pritožbenemu sodišču na državni ravni.

Nova državna strategija za reformo pravosodnega sektorja v BiH, ki ponuja okvir za pravne reforme, je v procesu izdelave in usklajevanja med vsemi ravnmi oblasti. Želimo sodelovati, v duhu partnerstva z oblastmi v RS in v drugih delih države, da bi okrepili pravosodje v vsej BiH, zagotovili njegovo neodvisnost in nepristranskost ter izboljšali njegovo delovanje in učinkovitost z namenom povrnitve zaupanja javnosti v pravosodne institucije.

Hkrati so pravosodne institucije na državni ravni ključnega pomena za suverenost in stabilnost Bosne in Hercegovine. Globoko smo zaskrbljeni, da bi predlagani referendum lahko predstavljal neustaven poskus ne da bi ga reformirali, temveč da bi ga spodkopali in oslabili, ter bi tako predstavljal neposredno grožnjo suverenosti in varnosti države kot celote. To ne more biti tolerirano.

Zadnje, kar Bosna in Hercegovina potrebuje, je nepotrebno spopadanje, ki bi oslabilo, ne pa podprlo, naše partnerstvo in reforme, za katere se strinjamo, da so nujne.

Z vidika Evropske unije bi načrtovani referendum prav tako resno škodoval poti pristopa Bosne in Hercegovine k Evropski uniji, saj bi dvomil v sposobnost BiH, da sprejme zavezujoče pravne sporazume, ki bi se spoštovali po vsej državi. Evropska unija je poskušala usmeriti pozornost političnih voditeljev na resnične socialne in ekonomske probleme, s katerimi se državljani te države vsakodnevno soočajo. Poleg stabilizacije gospodarstva in odpiranja novih delovnih mest, zlasti za mlade, program reform vključuje tudi ukrepe za krepitev vladavine prava in reševanje problemov korupcije.

En referendum, brez resnične pravne vrednosti, o nečem, kar postavlja pod vprašaj ustavna načela BiH, bi bil kontraproduktiven za reševanje teh nujnih vprašanj in bi pomenil zapravljanje denarja, ki bi se lahko uporabil za reševanje dejanskih ekonomskih in socialnih potreb državljanov Republike Srbske.

Vprašanja v zvezi s pravosodnim sistemom so resnična in pomembna. Zaskrbljenost v zvezi s tem delijo tako običajni državljani kot politiki. Neizmerno pričakujemo konstruktivno delo z oblastmi RS in drugimi, da bi rešili omenjene probleme, in zato pozivamo k odgovornosti, dialogu in sodelovanju, navaja sporočilo.