Ambasador Nelson za Glas Amerike: Čas je za reformo ustave BiH

Mirovno konferenco o Bosni in Hercegovini, pred natanko 25 leti, sta vodila Američana Warren Christopher in Richard Holbrooke, končala pa se je z Daytonskim mirovnim sporazumom. V pogovoru z veleposlanikom Združenih držav Amerike v Bosni in Hercegovini Ericom Nelsonom je Inda Swanke z Glasa Amerike vprašala, ali je Dayton zastarel, ali ga je treba spremeniti in ali je Bosna in Hercegovina še vedno ameriški projekt?

"Daytonski sporazum je končal grozljivo vojno devetdesetih let v Bosni in Hercegovini in v smislu končanja konflikta se je izkazal za zelo učinkovitega, pa tudi v smislu posleratne obnove," pravi za Glas Amerike veleposlanik Združenih držav Amerike v BiH Eric Nelson.

"Dayton je Bosni in Hercegovini prinesel tudi ustav, to se lahko šteje za začetni ustav, vsak ustav bi moral biti živi dokument, ki se dopolnjuje, in mora definirati proces sprejemanja amandmajev. Tako da prej ali slej vsaka država spozna, da potrebuje nekatere reforme, in očitno je, da bosanskohercegovska ustava potrebuje reforme, in Dayton in bosanskohercegovska ustava bi se morala reformirati. Zakaj? Zato, ker si bosanskohercegovski državljani želijo biti del transatlantske skupnosti," pojasnjuje veleposlanik Nelson.

"Obstaja cel niz ustavnih vprašanj, ki jih je treba v tem smislu obravnavati, da bi država izpolnjevala transatlantske standarde. Mnoga od teh vprašanj je težko rešiti, vendar nobeno ni nemogoče rešiti. Nesoglasje glede volitev v Mostarju se je vleklo več kot desetletje in ni bilo nemogoče rešiti. Seveda je bila potrebna močna volja in čas, da se reče, zdaj se končno gre naprej," pravi v pogovoru veleposlanik Nelson.

"In mislim, da je prav 25 let prelomnica, ko ljudje začnejo misliti, da je skrajni čas, da se gre naprej. In ta država lahko gre naprej." Eric Nelson, veleposlanik ZDA v BiH

In prav v odgovoru na pandemijo COVID-19 smo videli določeno enotnost, poudarja ameriški veleposlanik in nadaljuje: "Vemo, da je to mogoče, ko obstaja občutek nujnosti, in upam, da bo ta občutek ostal, še posebej zdaj, ko se mora država ekonomsko opredeliti in vzpostaviti potrebne reforme, da bi ekonomski okrevanje sploh bilo možno. Torej, Bosna in Hercegovina je projekt, vendar je to bosanskohercegovski projekt."

Glas Amerike: Veliko stvari je prišlo na dan med to pandemijo, tako dobrih kot slabih. Kaj bi izpostavili kot pozitiven razvoj, ko že govorimo v okviru Daytona?

Nelson: Ko se ozrem na pomen tega obletnice, gledam iz perspektive, kakšen napredek je ta država v tem obdobju dosegla. Večina državljanov ni zadovoljna z njenim napredkom. Če bi bili, ne bi imeli toliko ljudi, ki še vedno zapuščajo državo. Vendar pa je bilo kljub temu pomembnih uspehov, na primer ustvarjanje skupnih oboroženih sil, kar je bilo združevanje predhodno sprte strani, ki v skladu z ustavo stremijo k vsem mednarodnim standardom in so postale zanesljive mirovne sile na mednarodnem prizorišču, enakopraven partner v boju proti terorizmu, rame ob rami z ameriškimi silami v Afganistanu in drugod. To je odličen primer, in potrebujemo še takšne primere, ker je očitno, da ko se sprejme odločitev, da je stvari mogoče uveljaviti.

Glas Amerike: Eden od velikih problemov, o katerih ste govorili in ki se ne nanaša samo na Bosno in Hercegovino, ampak tudi na njene sosede, je odliv možganov. Ali je boljša regionalna komunikacija in sodelovanje ter možno širjenje trga ena od povezav, ki bi lahko pomagala pri zagonu mednarodnih naložb, ameriških naložb, kar bi vodilo do novih delovnih mest in na ta način odpravilo ta problem, kot je nedavno zaključilo Atlantsko vijeće? Ali se strinjate s tem?

"Zelo veliko, in vesel sem, da je Atlantsko vijeće zbralo regionalne voditelje, da bi razpravljali o ekonomskem sodelovanju, začenši s pomenom skupnega odziva na pandemijo COVID-19, ker, kot smo videli, virus nima meja, in le skupni odziv je učinkovit."

Nelson: Iz tega razloga so odprti tako imenovani zeleni koridorji, po katerih se je hitro in učinkovito odvijal promet tako opreme kot hrane in drugih blaga, ki so bila nujna za boj proti virusu. Tam smo videli možnost, da se ta način komunikacije standardizira in da se na ta način pomaga pri standardizaciji tudi trgovine in vseh regulativ in procesov v celotni regiji ter se tako izboljšuje poslovno okolje. To daje možnost vsem podjetjem v regiji, da enostavno razširijo svoje trge, hkrati pa ustvarja veliko bolj privlačen trg za neposredne tuje naložbe tako iz Združenih držav kot od drugih verodostojnih vlagateljev, ki želijo prinesti nova delovna mesta in pozitivne spremembe. Toda tudi oni bodo po pravilu želeli garancije, da bodo njihove naložbe v poštenem procesu in zaščitene, torej se spet vračamo na boj proti korupciji in za črko zakona, kot največjo prioriteto, da bi se poslovalo na pravi način.