Ambasador Bojan Šošić na Švedskem: Srebrenica je lekcija, ki se je Evropa še ni naučila

(Patria) - Na komemoraciji v Stockholmu je veleposlanik BiH govoril o žrtvah genocida, nevarnosti revizionizma in odgovornosti pred prihodnostjo.

Na komemoraciji ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, ki je potekala v Stockholmu 11. julija 2025, je veleposlanik Bosne in Hercegovine na Švedskem, Bojan Šošić, imel močan govor, s katerim je spomnil prisotne – med njimi veleposlanike, parlamentarce, švedske uradnike in predstavnike bh. diaspore – na razsežnosti zločina, odgovornost mednarodne skupnosti ter nevarnost pozabe in relativizacije.



Veleposlanik Šošić je spomnil, da komemoracija poteka v skladu z Resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov, sprejeto 23. maja 2024, s katero je 11. julij razglašen za Mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. Kot je poudaril, se letos pokopavajo posmrtni ostanki še sedmih žrtev, kar je bil povod, da je prisotne pozval k minuti molka.

Govoril je o širšem kontekstu in poudaril, da mednarodna sodišča niso obravnavala zločinov v drugih delih BiH – kot so Prijedor, Ključ ali Brčko – kot genocid, kar je, kot pravi, razloženo s proceduralnimi razlogi. – Takšna razlaga je skoraj žalitev za žrtve – je sporočil.

Poudaril je tudi, da je zoževanje definicije genocida odprlo prostor negatorjem, relativizatorjem in tistim, ki še danes slavijo obsojene vojne zločince. – Imamo “občinski” pojem genocida, ki zamegljuje resnico o vojni proti Bosni in Hercegovini – je dodal veleposlanik.

V svojem govoru se je dotaknil tudi širših političnih in družbenih posledic: – Bosna in Hercegovina se pogosto gleda skozi etnične delitve, ki so postale “politične dejstva”. To je najnevarnejša posledica ideologije zla – je opozoril Šošić.

Spomnil je, da je bila Bosni, kot suvereni državi, prepovedana obramba, ob uvedbi embarga na orožje, kar je omogočilo agresorjem, da so nemoteno uresničevali svoje cilje, medtem ko so mednarodni akterji vse to predstavljali kot “plemenski konflikt”.

– Danes, v času vse bolj prisotne islamofobije v Evropi in vračanja ideologij, ki so bile temelj zločinov v BiH, si moramo zastaviti vprašanje: kako se žrtve počutijo, ko vidijo, da njihovo trpljenje ni prepoznano kot tisto, kar je – je dejal veleposlanik, citirajoč tudi Hannah Arendt, da bi poudaril kompleksnost identitete v času, ko se preživetje zdi mogoče le s kolektivno obrambo.

Zaključil je, da prisotni niso tam le zaradi spomina na žrtve, temveč tudi zaradi moči in dostojanstva preživelih, ki kljub vsemu poskušajo obnoviti svojo državo. – Njihov boj je upanje, da bo “Nikoli več” nekega dne imelo resničen pomen – je dejal veleposlanik Bojan Šošić.

Njegov govor je bil sprejet z pozornostjo in spoštovanjem, komemoracija v Stockholmu pa je evropsko javnost ponovno spomnila, da je genocid v Srebrenici ne le tragedija enega naroda, temveč tudi test vesti celotne celine.