Alma Čolo: Vprašanje volilne zakonodaje ni le vprašanje SDA in HDZ

(Patria) - Alma Čolo, poslanka SDA v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine, je za N1 dejala, da vprašanje sprememb volilne zakonodaje ni le vprašanje SDA in HDZ. Poudarila je tudi, da je SDA na stališču, da naj Beneška komisija predlaga rešitev, ki bo v skladu z demokratičnimi standardi.

Čolo je poudarila, da imamo trenutno napeto situacijo v državi. Spomnila je, da je državni parlament blokiran in da poslanci iz Republike Srbske ne prihajajo v Parlamentarno skupščino BiH.

“Postavlja se vprašanje, kakšen dogovor naj se doseže glede volilne zakonodaje, morebiti med HDZ in SDA, ali takšen dogovor izhodi s spremembami volilne zakonodaje v Parlamentarni skupščini. Zakaj boste razpravljali, če tega ne morete uporabiti za spremembe in dopolnitve volilne zakonodaje”, je dejala.

Medresorska delovna skupina za spremembo volilne zakonodaje BiH, je spomnila, ne zaseda, ker člani te skupine iz RS ne sodelujejo pri delu medresorske skupine.

“Nimamo kvoruma in ne moremo delati brez njih. Rekli so, da ko bodo deblokirane institucije BiH, bodo deblokirali medresorsko delovno skupino”, je navedla.

Meni, da vprašanje sprememb volilne zakonodaje ni le vprašanje SDA in HDZ.

“Smo nedemokratična država v skladu z našo Ustavo. Naša Ustava ni demokratična. Hrvati so nezadovoljni, po popisu iz leta 2013 jih je 545.000, kar je 15 odstotkov, in oni kot narod, ki je tako malo zastopan v BiH, menijo, da njihovo volilno telo ne more vplivati na izvolitev tega enega člana Predsedstva, ki je po Ustavi Hrvat. On ni hrvaški član Predsedstva, kot se napačno interpretira. On je Hrvat, ki se voli na območju Federacije BiH“, je poudarila Čolo.

Dejala je tudi, da so Hrvati v nekaj ciklusih uspeli izvoliti svojega predstavnika, ki jim je bil po meri, in to je bil Dragan Čović.

“Vendar pa se zgodi, da državljani BiH želijo drugače. Imamo stalne obtožbe s strani HDZ, da je to SDA ustvarila, takšno volilno inženirstvo, kot pravijo, da je Željko Komšić izvoljen in da so ga izvolili Bošnjaki. To je popolnoma napačna trditev, ker SDA ne voli na volitvah. Bošnjaki so del volilnega telesa v BiH, vendar volilni seznam nima po nobeni oznaki navedeno, katere narodnosti je kateri volivec“, je dejala naša sogovornica. 

Meni, da je SDA na stališču, da naj Beneška komisija predlaga rešitev, ki bo v skladu z demokratičnimi standardi.

“Beneška komisija je na stališču, da v BiH ne morejo biti volilne enote po etničnem principu, ker to vodi v segregacijo in ni v skladu z demokratičnimi standardi.

Ko gre za tri člane Predsedstva, je Beneška komisija na stališču, da je treba brisati ta prefiks “Bošnjak”, “Srb” in “Hrvat””, je poudarila in dodala, da politična klima zagotovo ne pripomore k temu, da bi se to kakovostno rešilo.

“Potrebujemo pogovore, vendar ne vem, koliko je volilno leto dobro za to. Tudi Dom narodov na državni ravni je diskriminatoren, in to je Sodišče v Strasbourgu povedalo, da njegova koncepcija ni v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker tam piše, da pet Srbov prihaja iz RS, pet Bošnjakov in pet Hrvatov iz Federacije BiH. S tem so onemogočeni vsi tisti, ki niso Srbi iz RS, da bi bili kandidati za Dom narodov, in vsi tisti, ki niso Bošnjaki in Hrvati v Federaciji, da bi bili kandidati“, je navedla Čolo.

Poudarila je, da se mora to spremeniti, ali je to mogoče – ni prepričana, ker je, kot je poudarila, hrvaška pozicija tako trdna, da ne želijo odstopiti od tega koncepta konstitutivnih narodov.