Alkalaj: Schmidt je prekršil Dayton, Ustavo BiH, mednarodne sodbe, ustavite ga!

SARAJEVO, (Patria) - BiH-ambasador pri ZN Sven Alkalaj se je danes obrnil na Varnostni svet ZN v okviru razprave o BiH in sporočil, da je visoki predstavnik Christian Schmidt kršil Ustavo BiH, ter številne mednarodne sporazume in zakone BiH. 

Njegov nagovor povzemamo v celoti: 

»Čestitke predsedniku in zadovoljstvo ob podaljšanju mandata misije EUFOR Althea.

Povod za današnji nagovor v imenu Bosne in Hercegovine, suverene in neodvisne države, se v veliki meri nanaša na preteklo šestmesečno obdobje v državi, s posebnim poudarkom na nedavno opravljenih splošnih volitvah 2. oktobra 2022. Preteklo obdobje je bilo relativno mirno in v veliki meri posvečeno izvedbi splošnih volitev v Bosni in Hercegovini. Lahko bi celo rekli, da je bila volilna kampanja mirnejša od prejšnjih, čeprav je bilo nekaj sporadičnih pojavov secesionistične in nacionalistične retorike.

Preden vam ponudim pregled omenjenega šestmesečnega obdobja v Bosni in Hercegovini, dovolite, da ob tej priložnosti posebej poudarim, da je država Bosna in Hercegovina ena od podpisnic Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini, bolj znanega kot Daytonski mirovni sporazum, s preostalima dvema sosednjima državama in šestimi pričami, od tega 5 držav plus Evropska unija. Znano je, da mirovne sporazume praviloma podpisujejo udeleženci v vojni, tako da je z mednarodnopravnega vidika s podpisom Daytonskega mirovnega sporazuma končan meddržavni oboroženi konflikt, kot ga je v svojih sodbah ugotovilo Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo iz Haaga. To navajam zato, ker občasno v javnem prostoru od sosednjih držav slišimo trditev, da so one jamstvo Daytonskega mirovnega sporazuma, kar je napačno in zlonamerno, saj Daytonski sporazum nikogar ne določa kot jamstvo sporazuma. S to napačno trditvijo, da so jamstvo Daytonskega mirovnega sporazuma, sosednje države poskušajo ustvariti napačno okolje, v katerem imajo pravico posegati v politični, ekonomski in družbeni sistem v Bosni in Hercegovini, kar je, poenostavljeno rečeno, udarec na suverenost Bosne in Hercegovine in eden od pomembnejših dejavnikov destabilizacije celotne regije.
Po Daytonskem mirovnem sporazumu je nadzor nad izvajanjem vojaškega vidika dodeljen Natu in EUFORju kot enakim pravnim naslednikom nekdanjih Stabilizacijskih sil ali SFORja, medtem ko nadzor nad izvajanjem civilnega vidika izvaja Urad visokega predstavnika ali OHR s pomočjo Sveta za implementacijo miru (PIC). To je zelo pomembno poudariti, saj v preteklem obdobju vidimo znatno kršitev teh določb Daytonskega mirovnega sporazuma s strani sosednjih držav, žal pa tudi s strani samega OHRja.

Glede na to, da je danes tema šestmesečno poročilo visokega predstavnika, izkoriščam to priložnost, da vas spomnim, da je njegova pristojnost določena v Prilogi 10 Daytonskega mirovnega sporazuma na način, da nadzoruje izvajanje civilnega vidika, ki med drugim vključuje izvedbo poštenih in svobodnih volitev v Bosni in Hercegovini.

Glede na to premiso je Urad visokega predstavnika (OHR) v preteklem obdobju vsilil dva sklepa, ki se nanašata na volilni zakon Bosne in Hercegovine, ter amandmaje na ustavu enega od entitet BiH. 

Prva intervencija je bila konec julija 2022, ko je OHR s spremembo določenih odstavkov v volilnem zakonu Bosne in Hercegovine poskušal izboljšati integriteto in preglednost volilnega procesa, čeprav je bilo že takrat znano, da je pristojni organ – Centralna volilna komisija – v začetku maja 2022 razpisala volitve za 2. oktober 2022. Torej, visoki predstavnik je, vedoč, da so bile volitve razpisane po določenih pravilih, izvedel prvo spremembo teh pravil, s čimer je poskušal, kot sam trdi, izboljšati integriteto volilnega procesa. Vendar pa je imel organ za izvedbo volitev – Centralna volilna komisija – le dva meseca časa, da po teh novih pravilih organizira ta del volilnega procesa, kar je bilo premalo časa. Rezultat tega je to, kar imamo danes. Preštevanje volilnih rezultatov je oteženo, ugotovljenih je bilo več nepravilnosti, celo pojav ponarejenih volilnih lističev. Vzrok za to se vsekakor skriva v tem, da so bila volilna pravila spremenjena le dva meseca pred volitvami, kar je Centralni volilni komisiji onemogočilo pravočasno in ustrezno organizacijo, povzročitelj tega pa ni nihče drug kot OHR.

Druga intervencija v volilni zakon Bosne in Hercegovine je bila izvedena na dan volitev, 2. oktobra 2022, in sicer po tem, ko je bilo glasovanje državljanov Bosne in Hercegovine opravljeno. V tej drugi intervenciji je OHR vsilil popolnoma nova pravila za razporeditev delegatov v zgornji dom zakonodajnega telesa entitete Federacija Bosne in Hercegovine. Hkrati je visoki predstavnik izvedel spremembe ustave entitete Federacija Bosne in Hercegovine, čeprav to ni del civilnega vidika Daytonskega mirovnega sporazuma in ne spada pod njegove pristojnosti iz Priloge 10. Da bi bilo vse to čim bolj jasno, vam bom ponudil nekaj elementov, v katerih je videti, da je visoki predstavnik storil dejanja v nasprotju s Prilogo 10 Daytonskega mirovnega sporazuma in Ustavo Bosne in Hercegovine, s čimer je Bosno in Hercegovino pripeljal v stanje destabilizacije in izven vsake nadaljnje možnosti, da nadaljuje svojo pot proti Evropski uniji in zvezi NATO.

Prvi sporen element je naslednji. Bosna in Hercegovina je z ustavo urejena kot demokratična država, ki deluje v skladu z vladavino prava in svobodnimi ter demokratičnimi volitvami. To ustavno načelo je visoki predstavnik kršil s vsiljevanjem sprememb volilnih pravil po končanih volitvah. S tem je visoki predstavnik prevaral vse volivce v Bosni in Hercegovini, saj bi ti zagotovo volili drugače, če bi bili seznanjeni z novimi volilnimi pravili. Hkrati je visoki predstavnik prevaral tudi vse akterje volitev, natančneje vse politične stranke in neodvisne kandidate, ki bi zagotovo ponudili drugačne volilne liste in volilne programe, ki bi bili v skladu s temi novimi volilnimi pravili. Kako lahko Bosna in Hercegovina uresniči svoje ustavno načelo, da je demokratična država, če se volilna pravila spreminjajo po opravljenih volitvah? Nikakor ne more in pri tem jo je onemogočil prav visoki predstavnik, ki pri svojem delu nima pravice storiti ničesar v nasprotju z Ustavo Bosne in Hercegovine. Ali kdo meni, da Bosna in Hercegovina in njeni državljani niso dovolj dobri za polno demokracijo? Spomnim vas, da Ustav Bosne in Hercegovine ni del civilnega vidika Daytonskega sporazuma, kar pomeni, da ga visoki predstavnik ne more interpretirati, saj je to obveznost izključno Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine.

Izkoristim to priložnost, da vas spomnim, da je v nekaterih evropskih državah (Bolgarija, Romunija in Grčija) s pomočjo domačih ali mednarodnih sodišč prišlo do sodnega razveljavitve vseh sprememb volilnih pravil neposredno pred ali po opravljenih volitvah, kar so sodne instance videle kot neposreden napad na demokracijo. Prav tako je v Združenih državah Amerike Vrhovno sodišče razveljavilo spremembe volilnih pravil neposredno pred volitvami ali ko so ta volilna pravila posameznim etničnim skupinam, definiranih po barvi kože, onemogočila uresničevanje njihovih državljanskih pravic. To je bilo v primerih Purcell vs. Gonzales in Merrill vs. Milligan. Vse to pomeni, da se vsaka sprememba volilnih pravil neposredno pred ali po končanih volitvah šteje za neposreden udarec na demokracijo v kateri koli državi. O tem visoki predstavnik očitno ni razmišljal.

Na podoben način imamo mnenje Beneške komisije, najvišjega pravnega organa v Evropi, ki jasno pravi, da se volilna pravila ne morejo pogosto spreminjati in nikakor eno leto pred volitvami, zaradi tega, da bi se vsi državljani in vsi akterji volitev pravočasno seznanili z novimi volilnimi pravili. Tudi tega mnenja visoki predstavnik ni upošteval.

Drugi sporen element je naslednji. Visoki predstavnik je vsilil takšne spremembe volilnega zakona Bosne in Hercegovine, v katerih se s pomočjo matematične formule vrednoti žive ljudi in se glede na njihovo etnično pripadnost določi njihov koeficient za sodelovanje v volilnem procesu. To pomeni, da imate državljane Bosne in Hercegovine, ki so etnična manjšina v določenih delih države in imajo koeficient na primer 0,5, medtem ko imajo državljani iste etnične pripadnosti v južnem delu Bosne in Hercegovine koeficient 1,5, kar jim daje večja prava in možnosti v volilnem procesu. To je skrajna oblika etnične diskriminacije, ki je prepovedana s akti Združenih narodov, kot sta Konvencija o državljanskih in političnih pravicah ZN in Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Spomnim vas, da so ti mednarodni instrumenti sestavni del Ustave Bosne in Hercegovine, ki imajo neposredno uporabo. Kako lahko katera koli država vrednoti ljudi, živa človeška bitja, jim daje večji ali manjši osebni koeficient, na podlagi česar naj bi imeli večjo ali manjšo stopnjo človekovih pravic? Odgovor je zelo preprost, nobena država ne more. Posebej je zaskrbljujoče, da je visoki predstavnik popolnoma porušil načelo vladavine prava, ki pomeni enakost vseh pred zakonom brez izjem. Nasprotno, ustvaril je sistem, v katerem niso vsi enaki pred volilnim zakonom Bosne in Hercegovine. Poleg tega visoki predstavnik ni upošteval nobene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, v katerih je bila ugotovljena sistemska diskriminacija, kar je ustavna obveznost v Bosni in Hercegovini.

To je drugi pokazatelj kršitve Ustave Bosne in Hercegovine in mednarodnih aktov s strani visokega predstavnika.

Kot primer bom navedel dejstvo, da jaz, kot etnični Jud iz Bosne in Hercegovine, v tem novem volilnem sistemu, ki ga je vsilil visoki predstavnik, nimam več nikakršnih pravic, možnosti ali možnosti za ustrezno sodelovanje v volilnem procesu. V Bosni in Hercegovini očitno nekdo poskuša ustvariti okolje na podlagi »Enakih, a ločenih«, ki temelji na rasni in etnični diskriminaciji in je bila zavrnjena pred desetletji, tako kot so bili zavrnjeni vsi elementi apartheida, ki se na žalost s posredovanji visokega predstavnika poskušajo vnesti v Bosno in Hercegovino. To je absolutno nesprejemljivo.

Tretji sporen element. Visoki predstavnik je vsilil amandmaje na Ustav entitete Federacija Bosne in Hercegovine, v katerih uporablja dva različna popisa prebivalstva, enega iz leta 1991 in drugega iz leta 2013. Iz tega njegovega sklepa je razvidna namera, da v sodelovanju s sosednjo Republiko Hrvaško zagotovi neomejeno sodelovanje v oblasti eni politični stranki – HDZ – ki je podružnica te politične stranke iz sosednje Hrvaške. Po popisu iz leta 1991 bi bilo v Vladi entitete Federacija Bosne in Hercegovine 5 ministrov iz vrst etničnih Hrvatov, ki jih nadzoruje HDZ, medtem ko bi jih po popisu iz leta 2013 bilo 3 ali dva manj. Torej, visoki predstavnik je popolnoma zavestno obdržal etnično kvoto iz leta 1991, ker to ustreza sosednji Hrvaški. Po drugi strani pa je z uporabo popisa iz leta 2013 za zapolnitev zgornjega doma zakonodajnega organa, imenovanega Dom narodov, povečal kvote, potrebne za sprejemanje odločitev v korist teh istih etničnih Hrvatov, ki jih nadzoruje HDZ. S tem je Bosna in Hercegovina postala edina država na svetu, ki uporablja en popis za oblikovanje zakonodajnih organov oblasti in drugega za oblikovanje izvršnih organov oblasti. S tem je visoki predstavnik vse državljane Bosne in Hercegovine pripeljal v stanje popolne pravne negotovosti. Poleg tega Priloga 7 Daytonskega mirovnega sporazuma nalaga vrnitev vseh pregnanih oseb v njihove predvojne domove in dokler se ta proces ne konča, se mora uporabljati popis iz leta 1991. Razlog je zelo preprost. Tako se nikoli ne bodo mogli legalizirati rezultati etničnega čiščenja v Bosni in Hercegovini v skladu s sodbami Mednarodnega kazenskega sodišča iz Haaga. Vendar pa je visoki predstavnik s svojimi odločitvami neformalno razglasil Prilogo 7 za končano in s tem formalno sprejel rezultate etničnega čiščenja, genocida in drugih najhujših vojnih zločinov. To ni delo visokega predstavnika in to je zelo škodljivo za Daytonski mirovni sporazum.

Četrti sporen element se nanaša na to, da je visoki predstavnik vse to načrtoval in izvedel v sodelovanju s sosednjo Republiko Hrvaško, kar je sama Vlada Republike Hrvaške javno sporočila, verjetno s tem, da se šteje za jamstvo Daytonskega sporazuma, kar vsekakor ni. S tem je visoki predstavnik med drugim storil tudi kaznivo dejanje, predvideno v Kazenskem zakonu Bosne in Hercegovine. Poleg tega je visoki predstavnik selektivno izvajal sodbe Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, oziroma ni izvedel edine, ki se nanaša na zatiranje diskriminacije, in sicer v zadevi »Komšić«, s čimer je storil tudi drugo kaznivo dejanje nespoštovanja odločitev Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine.

Končno, v svojem zaključku želim z vami deliti nekaj pomembnih opažanj. Namen visokega predstavnika, da s svojimi odločitvami omogoči poštenejše volitve, se ni uresničil. Nasprotno, uvedel je vrsto zmedenih elementov in otežil izvedbo volilnega procesa. Njegov drugi namen, da s posredovanji v Ustav entitete Federacija Bosne in Hercegovine in volilni zakon Bosne in Hercegovine, domnevno, omogoči deblokado procesa oblikovanja oblasti, poenostavljeno rečeno, ni resničen, saj deblokade niso odpravljene, pri čemer pa je uvedel znatno asimetrijo pri oblikovanju oblasti v obeh entitetah BiH. Z izvajanjem sprememb volilnih pravil neposredno pred volitvami in po njihovem končanju je visoki predstavnik kršil Ustavo Bosne in Hercegovine in številne mednarodne akte, ki so vgrajeni v pravni sistem Bosne in Hercegovine. To vsekakor ni in ne more biti njegova vloga. Prevarati volivce, tako da se volilna pravila spreminjajo po opravljenih volitvah, je dejanje visokega predstavnika, ki je povzročil tako destabilizacijo razmer v Bosni in Hercegovini, da se to kaže v množičnih protestih državljanov pred stavbo OHR-ja v Sarajevu, ki so nezadovoljni in menijo, da je bil uveden aparthejd. Poleg tega je bila vložena tudi vloga pred Ustavnim sodiščem Bosne in Hercegovine, ker so odločitve visokega predstavnika očitno neustavne. Namesto da bi počakal na izid tega sodnega procesa, visoki predstavnik izvaja pritisk na politične akterje, celo na sodne instance, da se njegove odločitve čim prej izvedejo. To je absolutno nesprejemljivo. 

Zaradi vseh teh razlogov je postalo več kot očitno, da je vloga sedanjega visokega predstavnika postala destabilizirajoča in v korist ene od sosednjih držav, pa tudi nekaterih njegovih mednarodnih mentorjev, vendar na škodo države Bosne in Hercegovine in njenih državljanov. Izkoristim to priložnost, da poudarim, da Bosna in Hercegovina še vedno podpira institucijo visokega predstavnika v skladu s pooblastili iz Daytonskega mirovnega sporazuma, vendar je dejavnost sedanjega vršilca dolžnosti visokega predstavnika postala problem, ki ga je treba čim prej rešiti. Zato je pomembno še enkrat povedati, da vsak, ki opravlja naloge visokega predstavnika, ne more storiti neustavnih stvari niti ne more delovati izven svojih pooblastil, kar je za zdaj, na žalost, tako. Zato vas na ta način pozivam, da to vprašanje skupaj rešimo v prihodnjem obdobju.«