Alim, ki je na badnji večer leta 1942 tuzlanske Srbe rešil pred pokolom

Ustaški tajni odbor za iztrebljenje Srbov in Judov v Tuzli je načrtoval, da 6. januarja 1942, na badnji večer, minira Saborni hram Uspenja Presvete Bogorodice in pobije zbrane vernike. Načrtovane so bile likvidacije tudi v Srbski varoši, poroča novinska agencija Patria.

Za to informacijo je izvedel tuzlanski muftija Šefket ef. Kurt, ki je s skupino uglednih Tuzlakov zahteval nujni sprejem pri nemškem poveljniku mesta, podpolkovniku Wistu, in od njega energično zahteval, naj prepreči zločin.

Nemško poveljstvo je iz svojih interesov takoj izobesilo plakat z opozorilom, da – »nihče ne sme nikogar zlorabljati, odvzemati ali rušiti tuje lastnine in se dotikati prebivalstva, ki praznuje«. Zahvaljujoč angažmaju muftije Kurta v Tuzli ni bilo množičnih zločinov. Ta dogodek je osrednje zgodovinsko mesto obrambe skupnega življenja v Tuzli in regiji.

Muhamed Šefket ef. Kurt se je rodil v Travniku leta 1879, kjer je končal osnovno šolo in medreso, študij pa v Carigradu in Damasku, kjer je dalj časa študiral arabski jezik, poroča novinska agencija Patria.

Služboval je v Travniku in Banja Luki. Muftija Kurt v Tuzlo pride leta 1925 in na tem položaju ostane do leta 1933, ko je bil izvoljen za člana Ulema medžlisa. Upokojen je bil leta 1936 in je do smrti živel v Tuzli. Muhamed Šefket – efendija je umrl 21. junija 1963. (»Takvim« 1983, Refik Hadžimehanović).

Koliko je bil spoštovani muftija Kurt poznan in cenjen med ljudmi, brez razlike v veri in narodnosti, najbolje potrjuje njegova velika dženaza 23. junija 1963, ki so se je poleg deset tisoč državljanov udeležili voditelji okrajne in občinske skupščine v Tuzli, član in izaslanik Komisije za verska vprašanja izvršnega sveta BiH. Mustafa Kurt je bil odlikovan z redom bratstva in enotnosti prvega reda.