Aličić: Volitve v Mostarju bodo ključni trenutek, ki bo določil razvojno smer mesta na Neretvi

(Patria) - Fadil Aličić, kandidat za mestni svet Mostarja, sicer podpredsednik občinskega odbora DF Mostar, v pogovoru za Patrijo govori o številnih temah, ki zadevajo volitve, volilno politiko in dogajanje v mestu na Neretvi.

„S stotih panojev v Mostarju nas teh dni pozdravljajo novi in stari obrazi, ki z manj ali več navdiha obljubljajo tisto, kar je bilo že davno obljubljeno na vsakih prejšnjih volitvah. Čeprav državljani tem komunalnim obljubam že dolgo ne verjamejo, se nekako spet uvrščajo med „svoje“, kar koli naj bi to pomenilo. Čeprav so državljani na splošno nezadovoljni, vedno izberejo nekoga, ki vlada že vrsto let. Morda je prav v tem kvaka? Najlažje je manipulirati z nezadovoljnimi. Prav žrtve desničarskega sistema in privatizacije se obračajo na desnico.

Isti tisti, ki so slavili devetindvajseti maj, nato pa se pretvarjali, da niso, že vrsto let ustvarjajo probleme v našem mestu. Težave so vedno iste. Rešitve, ki se ponujajo, so prav tako vedno iste in neučinkovite. Univerzitetno podzemlje s patriotsko zavednimi diplomanti srednje šole že desetletja izvaja teror povprečnosti, naši mladini pa ne ponuja nobene prihodnosti... V ponudbi je le institucionalizirano brezup,“ pravi Aličić.

V Mostarju je veliko dela, na kaj se boste osredotočili, če vam bodo državljani dali zaupanje?

- Če mi bodo državljani izkazali zaupanje, bo moj angažma v mestnem svetu osredotočen na pregleden odnos do denarja državljanov. To predvsem pomeni razjasnitev sumljivih mestnih projektov, kot so nedokončani kolektorji, sumljivi krožišča, ugodnosti za gradbene in „solarne“ tajkune, nelegalna gradnja Hrvaškega narodnega gledališča, ki se je poleg sumljivih dovoljenj še dodatno „razširilo“ na sosednjo parcelo, medtem ko pristojna inšpekcija vztrajno zapira oči.

Lahko pojasnite zgodbo o Hrvaškem narodnem gledališču, kaj se tam dejansko dogaja? Kako je neobstoječi in nepooblaščeni subjekt razpolagal s tujim, torej mestnim gradbenim zemljiščem v korist HNK Mostar?

- Kako je Hrvaškemu narodnemu gledališču zemljišče za gradnjo dodelila namišljena Hrvaška občina Mostar, s posredniškim sporazumom, ki so ga sklenili leta 1996, torej šest mesecev po ukinitvi te občine? Za urbanistično načrtovanje je pristojen le mesto, ne pa nobene mestne občine, ki so bile mimogrede ukinjene, še preden so izdali to dovoljenje. Takšnemu političnemu in pravnemu nasilju je treba narediti konec. Zavzemal se bom za preiskavo te očitno sumljive dokumentacije in za odgovornost povzročiteljev tega samovoljnega ravnanja. Nisem proti gledališču, nisem proti Mevlani, sem pa proti omejevanju ozemlja. Mostar je moje mesto, Mostar ni pol mesta. Bulevar ni meja. In projekt HNK in projekt Mevlane ne smeta biti inat projekta, s katerima se poskuša zaznamovati nacionalno ozemlje in vojne ločitvene črte. Takšnim potezam v multietničnem mestu ni mesta, saj mora biti mesto le za skupne in multietnične projekte.

Pravzaprav smo priča temu, kako zadnje koščke mostarskega zelenja, vrtov, kupujejo nekdanji natakarji, vozniki viličarjev, bageristi in predsedniki krajevnih skupnosti, ki so se čez noč obogatili. Ne čutijo krize. Imajo obnovljive vire.

Prihajate iz stranke, ki veliko pozornost posveča volilnemu zakonu, pa tudi vsemu, kar je storil Christian Schmidt, nekako se je nemogoče izogniti tej pereči temi, čeprav gre za lokalne volitve?

Zakonska ureditev in odnosi na višjih ravneh oblasti se neizogibno odražajo tudi na lokalni ravni.

Bistvo moralnega razsula v politiki je vendarle v spremembah volilnega zakona, ki jih je Schmidt vsilil, po katerih se Vlada FBiH nikoli več ne bo mogla oblikovati brez HDZ-ja. HDZ bo lahko vedno odločal o tem, kdo bo njihov koalicijski partner s „bošnjaške“ strani. Lahko bo izsiljeval in izbiral. Po naslednjih splošnih volitvah ne bo več pomembno, kdo bo osvojil največ glasov.
Prihodnja Vlada FBiH je lahko spet v neskončnem „tehničnem mandatu“. O tem gre tukaj. Zakaj potem ne bi HDZ-ju dali vsega, kar zahteva? HDZ jim bo ohranil fotelje do neskončnosti.



Zato so oni partnerji, „ki držijo besedo“. In zato jim je bilo pred temi lokalnimi volitvami treba ponuditi roko, prijaviti liste tudi tam, kjer logično ni bilo treba, da bi se razbil volilni bazen konkurence HDZ-ja. Ne glede na to, da je tudi sama Trojka na izgubi in da vara lastno volilno telo. To je cena, ki jo je bilo vredno plačati, ne glede na vonj po nečlovečnosti. Prav zato je tudi notorni amater v vlogi najbogatejšega ministra na svetu izjavil, da ga bomo gledali do leta 2026, pa še veliko dlje... Torej, bilo je treba misliti tudi na prihodnjo politično obstojnost... Zanje ni pomemben natalitet, temveč imuniteta. Triper kombinacija. Mi v DF-ju se s takšnimi stvarmi ne ukvarjamo. Poskušamo vrniti vsaj minimum morale in dostojanstva v lokalno politiko.

Vendar pa so ustavni okvir te države, kot tudi mostarski statut, skrojeni po meri etnopolitike. Volilni zakon več kot očitno usmerja volivce te države k etničnim preferencam. Večinoma zmagujejo junaki tranzicije. Ostali so vedno nekako blizu, a blizu ni dovolj.

Poslušniki političnih „elit“, mini strankarskih diktatorjev, od katerih bi eni radi razdrli institucije države, če je mogoče, tudi samo državo, drugi bi radi te institucije in državo čim bolj izkoristili, tretji pa bi kot reševali to državo, zato se združujejo s prvimi in drugimi???

O človeku kot posamezniku in državljanu nikoli niti besede, vse sodbe Evropskega sodišča pa prav na tem posamezniku temeljijo. Prav zato bo večno počival v miru. Ker se ukvarjajo s pravicami državljana, ne s pravicami kolektiva.

Schmidt je Čoviću zagotovil ekskluzivno pravico, da izbira kolektive in odloča o njih. Kaj več si še lahko želi? O državljanih bo jutri. Jutri je namreč dan, ko imajo največ dela.

Moj cilj je, da se borim proti temu. Še posebej je človek kot posameznik pomemben na lokalni ravni. Prva beseda v mojem slovarju je sosed. Zdaj prevladujejo nekateri drugi slovarji. Državljan je tisti, ki naj bi artikuliral mestno politiko, ne pa da je žrtev mestnih izterjevalcev. Ne, da mu mesto vsak dan nalaga nove obveznosti, da mu zaračunava parkiranje pred lastno stavbo, da mu obljublja kolektorje in kanalizacijo v 21. stoletju, da ne ve, kam bo odpeljal smeti, in da nikomur za svojo nesposobnost ne odgovarja.

Računi se predložijo enkrat v štirih letih, na lokalnih volitvah, vendar to očitno ni dovolj. Zavzemal se bom za javno razkritje vseh zlorab in sankcioniranje manipulatorjev.

Kako so doslej volili državljani, je možna sprememba?

Pričakovati spremembe od istih tistih, ki vladajo 30 let, je nadvse nespametno. Pričakovanje je mati razočaranja!

Vlast pred vsakimi volitvami, tudi pred temi lokalnimi, financira državljane z njihovim lastnim denarjem, z izmišljenimi podporami različnim kategorijam, od učencev, borcev in upokojencev do socialno ogroženih volivcev. Upookojencem izplačajo „zasluženo“ v zneskih, ki zadostujejo le za pokritje režijskih stroškov. Torej jim država daje ravno toliko, kolikor ji bodo vrnili z plačevanjem davkov. Državljani jim za to na vsakih volitvah izkažejo hvaležnost. In to prelivanje iz praznega v prazno, iz leve v desno roko, očitno že leta popolnoma deluje. Pomembno je, da so „naši“. To pravzaprav nima pretirano veliko veze z lokalno ravnjo, vendar je matrica volitev ista. Zato pozivam

Tako tiste, ki bodo volili, kot tiste, ki bodo preglasovani. Smo narod, ki nima pojma, kaj je BDP, a popolnoma vemo, ali je treba okrasiti posvetne institucije z verskimi simboli, ali naj ulice nosijo ta ali ona imena, ali je treba rušiti ali graditi, ali je treba oditi od tod ali ne. Takšne stvari se na volitvah enostavno rešujejo.

Vsi državljani zelo dobro vedo, kdo se za kaj zavzema, kdo je kaj dal, prodal, izdal, uničil in razvrednotil. Tako bi morali tudi voliti. To je naše mesto, predvsem pa mesto tistih, ki se nikoli niso vrnili iz boja za svobodo, katerih spomenike pa zdaj sinhronizirano oskrunjujejo prav ustvarjalci teh delilnih politik.

Eno je gotovo: volitve v Mostarju bodo ključni trenutek, ki bo določil razvojno smer mesta na Neretvi.