Alić: Palestina kot poligon za merjenje moči tega, kar je ostalo od Zahoda, in tega, kar se je do zdaj uveljavilo kot BRICS

Piše: Sead Alić

1230 pr. n. št. Judje osvojijo območje vzhodnega Jordana. Vodja tega gibanja je Mojzes. Jošua vodi osvajanje zahodnega Jordana. O tem jasno piše Werner Keller v Zgodovini Judov od biblijskih časov. Torej v obeh primerih gre za 'osvajanje'. Če gre za osvajanje, potem gre za zemljo, ki je pripadala nekemu drugemu narodu. Če se nekdo danes sklicuje na 'biblijsko pravico', mora pojasniti razlog in značaj tega osvajanja.

Boj proti tistim, ki so se takrat znašli na poti judovskih plemen, je bil podprt z verskim razodetjem, ki zahteva iztrebljenje tistih, ki so stopili na pot 'izvoljenemu narodu'. V Jeruzalemski bibliji Samuel 15 (1-3) piše: „Nekoč je Samuel rekel Savlu: 'Jaz sem te poslal Gospod, da te mazilim za kralja nad njegovim ljudstvom Izraelom.

Poslušaj torej besede Gospoda. Tako govori Gospod nad vojskami: `Odločil sem se maščevati, kar je storil Amalek Izraelu, ko mu je zaprl pot, ko je prihajal iz Egipta. Zdaj pojdi in udari na Amaleka, izvedi 'herem', preklet uničenje, nanj in na vse, kar ima; ne prizanesi mu, pomori moške in ženske, otroke in dojenčke, govedo in ovce, kamele in osle!'“

Nekaj bolje se godi ljudstvu Kenejcev/Kenijcev/Kanaancev: „Pojdite in se ločite od Amalekov, da vas ne uničim skupaj z njimi, ker ste bili naklonjeni vsem Izraelcem, ko so prihajali iz Egipta.“ (1. Samuelova 15, 6.) Kanaance se torej 'vljudno prosi' (kot današnje Palestince), naj zapustijo svoje domove in se distancirajo od Amalekov (ki niso mogli sprejeti, da nekdo nekaj, kar je njihovo, razglaša za svoje).

Kar se je zgodilo pred nekaj več kot 3.300 leti, se ponovno dogaja. Zdaj pa se dogaja v živo. Vsi, ki so se uprli ponovnemu osvajanju Palestine, so bili označeni za teroriste in vnaprej obsojeni. Vsi, ki niso zapustili svojih domov, so bili obsojeni za sodelovanje s teroristi.

Geostrateški interesi se sklicujejo na Biblijo, nekritično jo berejo. Palestino se danes poskuša osvojiti s sklicevanjem na pravico ljudstva, ki je nekoč živelo na tem območju,
zanemarjajoč dejstvo, da je isto ljudstvo tudi takrat to deželo dejansko osvajalo in osvojilo. In
pri tem storilo strašna nedela. Kar se nam danes dogaja, je ekranizacija biblijskih
dogodkov iz nekih pradavnih časov.

Biblija v živo nam vsakodnevno sporoča ubijanje vsega živega v Palestini. Kako razumeti?

Poskusiti razumeti genocid nad palestinskim narodom, ki se pravkar izvaja s soglasjem in celo s pomočjo civiliziranih držav Evrope in Združenih držav Amerike, pomeni postaviti pod vprašaj mišljenje, logiko, moralo, religije, politiko in celoten sistem vrednot naše sedanjosti.

Kot v drugih podobnih situacijah (eno smo imeli relativno nedavno v Bosni) je težko celo vprašanje postaviti, ker že vprašanja nakazujejo določen kontekst. Nikakor namreč ni vseeno, ali se postavlja vprašanje o (ne)moralnosti tega ali onega dejanja ali pa se vse skupaj poskuša razumeti v kontekstu prepletenosti političnih, verskih, ekonomskih, mitoloških ter tudi sodobnih globalnih, neokolonialnih, neimperističnih – povezovanja interesov in novih geostrateških delitev sveta.

Na delu je namreč vse. Vse ravni so prisotne. Vse rane so odprte. Vse ideologije so oživele. Vsi miti so oživeli. In vera in nevera živita polnost vojne proti Palestincem. Geostrateški cilji se oblačijo v verska oblačila. Na zgodovino se gleda kot na prostor uresničevanja biblijskega mita. Ena dežela postaja poligon za merjenje moči tega, kar je ostalo od Zahoda, in tega, kar se je do zdaj uveljavilo kot BRICS.

Svet petrodolarjev, v kostumu uglajenega zahodnjaka, se dokazuje s podporo (orožjem, denarjem, mediji, vojaško-političnim povezovanjem ideologije – režimu, ki mu verjetno vrača velik del vloženega denarja z lobiranjem (beri podkupovanjem) ključnih ljudi ameriške administracije. In ne samo ameriške.

Cionistička ideja je začela obračunavati zločine nad Judi skozi zgodovino. Vendar pa kos Palestine ni več dovolj. Netanyahu se oblizuje, ko na zemljevidu kaže Egipt, Libijo, Sirijo, Jordan... Ne pozablja omeniti, da so te države s svojim ozemljem do 40-krat večje od njegove državne tvorbe, ki jo namerava rasno, versko, kulturno in civilizacijsko očistiti. Z nevidnim zločinom, seveda.

Veliko resnice je bilo izrečene s stališčem, da je Palestina trenutno ena redkih svobodnih držav. Države, ki se sklicujejo na zahodne civilizacijske vrednote, so dejansko ujetnice iste mreže sovraštva, ki je skozi zgodovino lovila Jude po Evropi, jih gnala v geta, vodila v plinske celice in jih poskušala iztrebiti.

Žrtve so postale pošastni instrumenti laži, da 'vsi Judje morajo živeti v eni državi'. Le redki so prepoznali, da gre za novo plinsko celico z zakasnelim sproščanjem plina. Kajti ubijati vse Palestince, ne glede na to, ali so oboroženi ali ne, ali so v bolnišnicah ali rovih, jih iztrebljati z lakoto, žejo, izganjanjem iz lastnih domov, izganjanjem v puščavo, dovoljevanjem konvoju humanitarne pomoči, da prinese le sramotno simbolično količino pomoči – vse to napoveduje polarizacijo sveta, v katerem se bomo morali opredeliti.

Nacisti so na poljski meji, preoblečeni v Poljake, podrli mejno zapornico. SADisti so, preoblečeni v Bin Ladenove sledilce, izvedli 'kontrolirano rušenje' Dvojčkov (zavarovanih pred terorističnimi napadi tik pred 'napadom'). Cionisti, ki so se sicer hvalili, da miš ne more skozi zidove največjega odprtega taborišča na svetu, so pokazali, da njihov obrambni sistem ima rumeno piko, in to prav takrat, ko so ta zid začeli rušiti predstavniki gibanja, ki so ga sami podpirali in celo financirali.

Göbelsova 'modrost' o laži, ki postane resnica z zadostno količino ponavljanja, je postala resnica lažnega sistema vrednot. Laž medijskega oblikovanja javnosti je dosegla svoje najvišje ravni: Ni več pomembno niti, kaj se govori (pomote se vse pogosteje dogajajo voditeljem televizijskih oddaj), pomembna je le količina medijskega prostora,
ki zagovarja eno ali drugo stran.

Resnico Palestine trenutno zagovarjajo resnični judovski verniki (ki so živeli in še želijo živeti v miru s Palestinci v Palestini), milijoni državljanov sveta v prestolnicah svetovnih metropol ne glede na vero ali narodnost, redki svobodni mediji, majhno število novinarjev, ki poročajo iz Palestine (ki niso bili preganjani, zastrašeni z umorom njihovih družin ali sami ubiti).

Resnica o Palestini je trenutno pobegnila v katakombe pod palestinsko zemljo, kjer čaka vstajenje ideje Dobrega. Cionistična različica resnice je propagandno izkrivljanje dejstev. Opira se na kredit holokavsta, orožje Amerike, občutek krivde Evrope, stalno proizvodnjo ekscesov kot povoda za nova osvajanja in nova ubijanja države, v katero so se priselili privrženci pamfletov o cionistični državi in nekritični bralci Biblije.

Eden od cionističnih vojakov je popravil televizijsko voditeljico, ki je poskušala postaviti
vprašanje o boju proti oboroženim enotam. V trenutku iskrenosti je vojak dejal, da se vojna vodi proti vsem Palestincem. S tem je seveda potrdil mitski okvir indoktrinacije in
instrumentalizacije. Cionisti so brezbožniki, pripravljeni ubijati v imenu Boga (seveda takšnega Boga, kot si ga izmislijo za potrebe globalnih igralcev). Na podoben način, kot je pravoslavni/srbski del bosanskohercegovske skupnosti lahko storil zločine, kakršne je storil, le zato, ker je verjel v lažno predstavljeno sliko Boga, ki je izbral svoje ljudstvo – tudi cionisti danes ubijajo 'z molitvijo na ustnicah'.

Ta molitev žal ni namenjena Bogu, ampak globalnim igralcem, ki jim pošiljajo orožje in ki jih potrebujejo, da namesto njih vodijo vojne. Brezobzirnost cionističnih dresiranih uniform (ne le do Palestincev, ampak tudi do Judov, ki si upajo nasprotovati) priča o ambicijah nekdanjih žrtev holokavsta.

Iztrebiti vse Palestince ali jih pregnati v države, kjer živijo Arabci. Otroke je treba pobiti, ker bodo otroci nekoč odrasli in postali bojevniki. Ženske je treba pobiti, ker rojevajo in bodo rojevale nove bojevnike. Starce je treba pobiti, ker svetujejo in bodo svetovali tudi matere, sinove in vnuke.

Vse moške je treba pobiti, ker nikoli ne veš, kdaj bodo prijeli za orožje. Če je med njimi celo 'nedolžnih' – zanje je treba uporabiti koncept Islamske Španije: vse pobiti, naj Bog odloča, kdo od njih je nedolžen.

Svet to vidi in svet to ve. Dovolj je le en kader iz porušene Gaze, pa tudi iz katerega koli drugega mesta/vasa, kjer živijo Palestinci. Dovolj je videti, s kakšno bestialnostjo izganjajo palestinske prebivalce iz njihovih hiš in stanovanj v Jeruzalemu.

Dovolj je bombardiranje ene bolnišnice ali ene cerkve, da se vse razume. Kaj pa ponavljajoča se bombardiranja mestnih četrti in sosesk v neposredni bližini šol ali bolnišnic? Za hinavske intelektualce so to vse vojaški cilji. Prav imajo, seveda, ker so šole in bolnišnice, pa tudi cerkve in mošeje priče zla, ki ga cionistička vojska izvaja v Palestini. Vse to so vojaški cilji, ker se vse, kar obstaja v Palestini, upira genocidu s strani privržencev holokavsta.

Vse to so vojaški cilji, ker se ideja Palestine ne more iztrebiti iz srca, iz uma, iz vsakega živega bitja Palestine. Mediji so večinoma na strani laži. Globalni mediji so na strani 'globalne laži'. Resnici ostajajo katakombe in gverilsko medijsko vojskovanje z besedami. Milijoni ljudi, ki protestirajo na ulicah, se morajo preliti na družbena omrežja. Edino upanje je vztrajno, dosledno in močno nasprotovanje spreminjanju laži v resnico s ponavljanjem.