Alić: Nihče ničesar ne vidi, kri pa teče, govoriti je treba tudi v novih pojmih, eden od njih je SADizem!

Piše: Sead Alić

Vsak čas se mora spopasti z zlom. Zlo se, kot je znano že od prej, skriva v podrobnostih. Podrobnosti pa se skrivajo v besedah, ki skrivajo. Ukvarjati se z zlom danes torej pomeni osvobajati Resnico, zaklenjeno v stereotipe lažnih pojmov, oziroma oblikovati besede, ki bodo prinašale neskrito Resnico.

Običajni ameriški državljani ne vidijo, da so milijarde njihovih dolarjev sredstvo za množično ubijanje ljudi. Združeni narodi ne vidijo porušenih palestinskih vasi (verjetno od belega dima fosfornih bomb). Cionistična oblast ne vidi v palestinskih otrocih ljudi, temveč tarče za ubijanje.

Globalni mediji ne vidijo milijonov ljudi po svetu, ki protestirajo proti etničnemu čiščenju Palestine. Cionistična oblast ne vidi problema v ubijanju prebivalstva države, v katero se je vrinila v taboriščni obleki in s 'kreditom' naroda, ki je bil iztrebljen in trpi. Vlade zahodnih držav večinoma ne vidijo, da nekdanje žrtve holokavsta izvajajo genocid. UEFA in FIFA nikogar ne suspendirata, ker se (razen v primeru Rusije) ukvarjata samo z nogometom.

Nihče ničesar ne vidi, kri pa teče.

Ko nekdo napiše takšne stavke, bo zagotovo naletel tudi na mnenja tistih, ki so 'uravnoteženi', 'racionalni', ki znajo krivdo razdeliti na dva dela in jo hladno postreči gostom (ki za hrano ne bodo več zainteresirani). Resnica pa je danes tako krvava in tako boleča, da zahteva besede, kot so bolečina, kri, zločin, pokol, genocid, ubijanje ljudstva... Stavek mora biti danes ironičen, sarkastičen, oster in rezek. Biti mora skalpel. Tisti, ki imajo radi uravnotežene stavke, bi morali prespati ta čas in se zbuditi v neko prihajajočo pomlad, polno naravnih in vseh drugih lepot.

V tem težkem/prelomnem času resnica za svoje odvetnike izbira ljudi in stavke, pripravljene razumeti in pojasnjevati, da so sredstva širjenja laži v rokah tistih, ki imajo v rokah tudi orožje in denar, da so dejstva strašnejša od tistega, kar si lahko zamislimo, da se laže odkrito, da je laž postala globalna…

Dojenčki v inkubatorjih so najbolj boleče pričevanje hinavščine ameriške administracije, pa tudi 'pozabljivosti' svetovne javnosti. Namreč, eden od dokazov (ki je bil lažen), da je treba napasti Irak in uničiti Sadama, je bila zgodba o izklopu elektrike inkubatorjem, v katerih so bili prezgodaj rojeni dojenčki. Bila je to ena od neresnic, ki so se uporabljale za rušenje Iraka (poleg tega obtoženega, da ima orožje, ki ga ni imel). Danes, ko cionisti resnično in dokumentirano ubijajo otroke v inkubatorjih (v bolnišnicah brez elektrike, vode, kisika, hrane…), ameriška administracija ne napada cionistov, temveč jim pošilja nove in vse večje količine orožja.

Torej, kar je bilo nekoč povod za vojno, je danes argument za pošiljanje dodatnih količin orožja. Nekdanje 'vztrajanje pri morali' se je danes spremenilo v vztrajanje pri nemorali.

Mnogi so v tej zgodbi nori. Tudi ameriški narod, ki to dopušča, in evropski narodi, ki sledijo Ameriki na poti v lastno pogubo. In arabski šejki, ki jim je luksuz pomembnejši od vere in časti. Če je res, da so v Meki prepovedane molitve za Gazo in da je bila oseba, ki je molila za ljudi v Gazi, zaprta za 12 ur in da je bila v lisicah, potem je to začetek snemanja mask z obrazov nedotakljivih vladarjev svetega kraja. Bog je postal turistična atrakcija in približevanje Njemu je mogoče le, če ne molite za tiste, katerih kri se preliva, ki pa se še vedno Njemu molijo in umirajo z Njegovim imenom na ustnicah.

Globalnim igralcem kapitalističnega imperializma je zelo mar za mnenje Boga. Zato mu želijo biti bližje in - edini. Pri tem jim bodo očitno pomagali turistični delavci arabskega sveta, ki bodo gradili nove babilone in kupovali vse dražje igrače od ljudi za razvijanje (z žongliranjem) navijaškega duha njihove hierarhije.

Podobna situacija je bila v Jeruzalemu, ko krščanski duhovnik ni mogel skozi kontrolno točko pred obiskom svetega kraja Judov - ker je imel na sebi križ. Kontrolne točke so bile doslej kraji maltretiranja Palestincev in načini onemogočanja običajnega življenja v deželi, prepredeni s kraji 'preverjanja'. Metoda preverjanja je očitno postala tudi metoda onemogočanja vere vsem, ki niso v soglasju z nekaterimi političnimi vrednotami.

Torej, namesto da bi se na svetih krajih vseh religij ljudje molili za vsako dobro v vsakem človeku, ne glede na vero, religijo, svetovni nazor, državo, iz katere prihaja, način, kako doživlja in moli Boga – namesto tega bodo sveti kraji kmalu postali kraji 'etničnega in verskega čiščenja' ljudi v drugačnih oblačilih ali ljudi, ki molijo za nekoga, ki hierarhiji politike ne ustreza.

Zato je treba govoriti besede, ki bolijo. Kako je najlažje iztrebiti en narod. Tako, da se 'civiliziranemu' svetu pojasni, da je pod vsako šolo, vsako bolnišnico, pa če hočete tudi pod vsakim palestinskim otrokom, materjo ali starcem - zakopan teroristični center. Vsak zločin se na ta način poskuša vnaprej opravičiti.

Zato je treba govoriti tudi v novih pojmih. Eden od njih je SADizem.

SADizem je pojem, s katerim označujemo ravnodušnost Imperija do ubijanja civilistov v Palestini. SADizem je toleriranje izživljanja cionistov nad ljudstvom, obsojenim na iztrebljenje. SADizem je oblika neuračunljivosti financerjev genocida v Palestini.

Denar je krvav, če se vlaga v orožje, s katerim se ubija celo ljudstvo. Orožje, ki ga Amerika pošilja cionistični oblasti v Palestini, je dokaz partnerske sokrivde v v sodobnosti nezaslišanem ubijanju ljudstva z granatami, stradanjem, izganjanjem, hladnokrvnimi umori na ulici.

Vojna v Palestini se bo končala le z uporom vesti Američanov, uporom vesti in vere muslimanskih vernikov, uporom državljanov proti hierarhijam birokratiziranih in od ljudstva odtujenih vlad evropskih držav. Camusov Uporni človek je literatura za današnji trenutek.