Alen Zulić postal direktor Narodnega parka 'Una' brez razpisa in mimo zakona

(Patria) - Alen Zulić, svetnik v mestnem svetu Bihaća, je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja javnega podjetja Narodni park „Una“ brez javnega razpisa in ob očitnem kršenju zakona.

Čeprav je Zakon o nasprotju interesov v organih oblasti FBiH jasen in izvoljenim funkcionarjem ne dovoljuje imenovanja v upravo ali na položaj pooblaščene osebe v javnem podjetju, je Vlada Federacije BiH na seji aprila letos dala soglasje k odločitvi nadzornega odbora JP Narodni park „Una“ iz Bihaća, da Alena Zulića, mestnega svetnika v Bihaću, imenuje na mesto v.d. direktorja tega javnega podjetja.

Ker gre za imenovanje na nezdružljive funkcije, ki jih ni mogoče prijaviti, saj v Federaciji BiH še vedno ni organa, pristojnega za nasprotje interesov, se je TI BiH takoj po teh spoznanjih obrnil na Vlado FBiH z zahtevo, da se nadzorni odbor izjasni o tej odločitvi. V odgovoru je navedeno, da člani nadzornega odbora „niso imeli informacije, da isti ne izpolnjuje formalno-pravnih pogojev, ker se za imenovanje vršilca dolžnosti ne izvaja razpisna procedura“ ter da je bil imenovani (Zulić) takoj po prevzemu funkcije v.d. direktorja seznanjen z določbami Zakona o nasprotju interesov in nezdružljivosti funkcij, ki jih je v tistem trenutku opravljal.

TI BiH se je obrnil tudi na upravo Narodnega parka Una z zahtevo, da obrazloži imenovanje osebe na očitno nezdružljive funkcije, na kar so iz tega podjetja izjavili, da je nadzorni odbor pri imenovanju upošteval formalno-pravne pogoje, ter da se pri imenovanju na položaj vršilca dolžnosti ne upoštevajo splošni in posebni pogoji za izvolitev za direktorja.

Takšna interpretacija predstavlja nevaren precedens, saj povlači sklep, da se lahko kdorkoli imenuje za v.d. direktorja, ne glede na pogoje, ki jih določa zakon. Poleg tega ne obstaja nobena zakonska določba, ki bi podpirala takšen pristop, saj imajo vršilci dolžnosti formalno in v praksi enaka pooblastila kot direktorji javnih podjetij, ki so imenovani v „polnem obsegu”.

TI BiH se je po tem primeru obrnil tudi na Mestni svet mesta Bihać z vprašanjem, ali je Alen Zulić ob imenovanju na položaj direktorja javnega podjetja obvestil Centralno volilno komisijo BiH (CIK) in lokalni parlament.

V odgovoru je navedeno, da je Zulić predsedniku mestnega sveta posredoval informacije o svojem imenovanju 28.06.2024, torej dva meseca po imenovanju, ter da je CIK sprejel prenehanje njegovega mandata v Mestnem svetu mesta Bihać.

S tem pa se problem spornega imenovanja ni rešil, saj Zakon o nasprotju interesov ne dovoljuje, da bi bili izvoljeni funkcionarji postavljeni v uprave javnih podjetij šest mesecev po poteku mandata. S tem je bil Alen Zulić v nasprotju interesov ne le, ko je postal v.d. direktorja, ampak tudi v trenutku, ko je vrnil mandat v mestnem svetu, saj ni minilo nujnih šest mesecev, da bi se njegovo imenovanje lahko štelo za zakonito sprejemljivo.

Takšne situacije so posledica tega, da v Federaciji BiH od leta 2013 ni bil ugotovljen in vzpostavljen organ, pristojen za postopanje v primeru nasprotja interesov nosilcev javnih funkcij, kar so institucije razumele kot odprt prostor za nezakonita imenovanja, nasprotje interesov funkcionarjev pa se praktično ne more sankcionirati.

Kljub glasnim napovedim, da se bo prekinilo s prakso imenovanja na nezdružljive funkcije in da se bo delalo na zajezitvi nasprotja interesov, je aktualna oblast v FBiH kmalu po oblikovanju Vlade umaknila vse zakone iz parlamentarne procedure, vključno z zakonom o nasprotju interesov, ki nikoli ni bil vrnjen niti sprejet, čeprav to področje spada med ključne prioritete, ki jih je EU postavila pred BiH.