Aleksandar Vučić dejavnik (ne)stabilnosti za BiH in Evropo

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je ob napovedanem obisku predsednika Republike Srbije Aleksandra Vučića Sarajevu (BiH) pripravil analizo stanja in okoliščin, v katerih se odvija obisk.

Obisk Aleksandra Vučića (SNS), predsednika Republike Srbije, napovedan za 7. in 8. september 2017. leta v Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine (BiH) in Predsedstvu BiH, kot uradnemu gostitelju, poskuša v enem delu političnih krogov neupravičeno in predimenzionirano predstaviti kot vrhunski politični dogodek, pomemben za Bosno in Hercegovino ter regijo.

Aleksandar Vučić kot dolgoletni politični voditelj Srbije do zdaj ni storil ničesar prepoznavnega za politično stabilnost Bosne in Hercegovine. Nasprotno, s tem, ko nasprotuje vstopu BiH v NATO in podpira oblasti entitete Republika Srpska (RS), da nenehno blokirajo evroatlantsko pot Bosne in Hercegovine, Vučić nenehno, pomembno in aktivno spodkopava mir, stabilnost ter politično-varnostne razmere v BiH, regiji in EU.

Vučićeva podpora separatistični vladi RS

Čeprav je skupna povezava za večino balkanskih voditeljev, vključno z Vučićem, rek, da se države regije morajo osredotočiti na mir in stabilnost ter prihodnost in sodelovanje, Vučićevo delovanje, usmerjeno v zaustavitev BiH na poti do polnopravnega članstva v zvezi NATO in EU, ob podpori trenutni separatistični oblasti v entiteti Republika Srpska, ne le da ogroža regijo in EU, ampak tudi največ škode povzroča interesom Srbije in srbskega naroda v BiH.

Destruktivna politika Vučića temelji na več pomembnih elementih: nesuočevanju s preteklostjo, vzpostavljanju in ohranjanju vojne ideološke strukture, ki je sovražna do Zahoda in zveze NATO, shizofreni zunanji politiki, ki se v osnovi opira na Rusko federacijo in povzroča nestabilnost v regiji in Evropi, notranjem avtokratskem vladanju, ki se najslikoviteje kaže skozi nadzor medijev, ter skozi neprincipielno politično podporo Srbom izven Srbije, s čimer ustvarja krize v državah regije. Takšna Vučićeva politika lahko povzroči le nenehno nestabilnost in nove spopade v regiji in Evropi.

Po drugi strani so opazne vsakodnevne politične akrobacije in atrakcije, politični teater, ki ga pripravlja Vučić, pa tudi Ivica Dačić (SPS), zunanji minister Srbije, v odnosih s članicami EU, predvsem Nemčijo in predstavniki EU. Močna podpora, ki jo doslej nudi nemška kanclerka Angela Merkel (CDU), je vsekakor problematična in kmalu bo kanclerka nemškim davkoplačevalcem morala odgovoriti, ali se denar, ki ga je Nemčija vložila v Vučića in Srbijo, ustrezno ovrednoti ali je podpora Nemčije le krinka za destabilizacijo regije in EU. Pričakovati je, da kanclerka Merkel ne bo označena kot politična in finančna sponzorka Vučića, ki ga mnogi že označujejo kot „Miloševića 21. stoletja“.

Podobna ali še slabša je situacija s predstavniki EU. Kot primer se navaja David McAllister (EPP/CDU), poročevalec EP za Srbijo, ki nekritično, površno in pristransko pristopa k trenutni politični situaciji v Srbiji in zunanjepolitičnemu angažmaju Srbije v regiji in EU ter o tem poroča.

Ivanićeva ideja o zamenjavi ozemelj med BiH in Srbijo – recidiv mračne preteklosti

Gostitelji predsedniku Srbije Vučiću v Sarajevu so člani tričlanskega Predsedstva BiH (Dragan Čović, Bakir Izetbegović, Mladen Ivanić), ki vsak na svoj način imajo razloge, da drugače pristopajo k obisku Vučića. Mladen Ivanić (PDP), eksponent srbskih interesov v BiH, ki poskuša izkoristiti ta obisk za zamenjavo ozemelj v mejnem pasu med Srbijo in Bosno in Hercegovino. Ideja in poskusi v času vojne, da bi prišlo do zamenjave ozemelj, so privedli tudi do poskusov preseljevanja prebivalstva, kar predstavlja recidiv mračne preteklosti političnih projektov Slobodana Miloševića in Franje Tuđmana, ki so privedli do etničnega čiščenja, vojnih zločinov in genocida. To idejo ponovno poskuša obuditi Ivanić.

Bosna in Hercegovina je podpisala sporazum o meji s Črno goro in ni problematizirala vprašanja Sutorine, da ne bi ogrozila regionalnega miru in stabilnosti, zdaj pa Ivanić prihaja z že konkretnimi predlogi o zamenjavi ozemelj. Ivanić poskuša biti politični copy paste Milorada Dodika (SNSD) in oba sta sokriva za destruktivno politiko Srbije do BiH. Hkrati je Ivanić „trojanski konj“ Zveze za spremembe, saj je že nekaj časa „prestopil“ v Dodikov tabor, uradno pa se predstavlja kot eden ključnih politikov Zveze za spremembe, ki jo iz notranjosti ruši. Dragan Čović (HDZBiH) se ob obisku Vučića sproščeno počuti, saj se njuni politiki glede BiH ujemata. Vučić nima nič proti oblikovanju tako imenovanega Tretjega entiteta, deklarativno pa sta oba tako imenovana promotorja evropskih vrednot in mednarodnega sodelovanja med državami regije, večinoma negativnih. V bistvu gre za promotorja ruskih interesov v BiH in regiji. Hrvati v BiH, zahvaljujoč Čoviću, po „Načertanijih“ Garašanina vse bolj politično postajajo Srbi-katoliki. Čović intenzivno dela na vzpostavitvi svojega oziroma predstavništva (ambasade) tako imenovanega Tretjega entiteta v Washingtonu (ZDA). Bakir Izetbegović (SDA) mora zaradi mednarodne skupnosti pustiti vtis politika, ki je del regionalnega dogovora in rešitve, ter biti „dober gostitelj“, ki „ne bo odpiral težkih vprašanj“ in ki mora „zapreti oči“ pred aktivno destruktivno politiko Vučića.

S čim prihaja Vučić na uradni obisk BiH?

Aleksandar Vučić prihaja na obisk v BiH s hipoteko politika, ki je srbsko politiko vpletel v destabilizirajoča dogajanja v Makedoniji, Črni gori, Hrvaški, na Kosovu in v BiH, in to politiko je „overil“ z napovedjo sprejetja Deklaracije o zaščiti Srbov in ohranitvi srbskega naroda, s katero bo Srbija postala jamstvo za zaščito Srbov izven Srbije in s pomočjo katere želi institucionalizirati oziroma legalizirati in legitimirati politično vmešavanje Srbije v države regije.

Vučić v BiH prihaja kot predsednik države, ki ima dvakrat večji trgovinski presežek v primerjavi z BiH. Prihaja kot predsednik države, ki je poslala jamstva ICTY v Haag, da Ratka Mladića izpusti na začasno prostost nekaj mesecev pred izrekom njegove sodbe. Srbija je država, ki je pripravljena hkrati desetletja ščititi vojne zločince in hkrati dajati jamstva ICTY in mednarodni skupnosti za vojne zločince, a hkrati že vrsto let pod oblastjo Vučića zavrača aretacijo in izročitev obtoženih Šešeljevih sodelavcev, ki so ovirali postopek pred ICTY, tako da so objavili imena zaščitenih prič in pravno minirali postopek proti Šešlju. Tudi uradne prijave ICTY Varnostnemu svetu ZN ne morejo „pridobiti“ Vučića, da bi ICTY izročil Šešljeve podpornike.

Vučićevi politični manipulaciji in zavajanja segajo do tega, da se hvali, da je edini srbski politik, ki ni izročil Haagu nobenega Srbina, medtem ko na drugi strani prešuštvuje dejstvo, da se je vložitev obtožnic na Haškem sodišču zaključila že leta 2005 in od takrat ni več zahtevkov za nove izročitve. Prihaja v BiH kot predsednik, ki je v svojih mandatih v Srbiji politično okrepil domnevne nevarnosti in ogroženosti Srbije in Srbov od „zunanjih in notranjih sovražnikov“, pa tudi kot politik, ki mu je povezava z Rusko federacijo najpomembnejša osebna in državna prednostna naloga. Predsednik države Srbije Vučić, ki zanika genocid v Srebrenici, 7. in 8. septembra 2017. prihaja v mesto Sarajevo, ki je bilo pod nezaslišanim obleganjem skoraj štiri leta (44 mesecev) in to prav od tistih, katerih je danes Vučić domnevni zaščitnik. Prihaja kot predsednik države Srbije, ki je izdala jamstva obtoženemu zločincu Ratku Mladiću, eni ključnih odgovornih oseb za storjene zločine/genocid v BiH in osebi, ki je odgovorna za obleganje Sarajeva.

Kaj potem pričakovati od obiska Aleksandra Vučića? Da se bočuti s sočutjem z državljani Sarajeva in da bo rekel, da mu je žal za navedene dogodke in trpljenje. Da bo izrekel opravičilo, medtem ko bo zanikal storjeni genocid in dajal jamstva ter zaščito Ratku Mladiću in Vojislavu Šešlju (SRS) za zločine, storjene v Sarajevu in BiH.

Zaradi tega je obisk Aleksandra Vučića nepomemben, pa tudi hinavski in nekoristen za tiste, ki so iskreni in trdno zavezani sodelovanju in blaginji držav, skupnosti in narodov v regiji.

Aleksandar Vučić bo s svojim obiskom Sarajeva zagotovo izgubil atribute reformnega politika in enega voditeljev regije, ki jih je prav od mednarodne skupnosti prejel. Če želi EU še naprej podpirati Vučića, potem po vsej verjetnosti vstopa v isti začarani krog, ki ga je imela s Slobodanom Miloševićem, ki ga je na koncu morala odstraniti z vložitvijo obtožnice za storjene zločine na Kosovu in postopkom pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) v Haagu.

Vučićev propadli poskus destabilizacije Makedonije

Opozicija v Makedoniji, ki jo vodi Zoran Zaev (SDSM), se je uspela izboriti in premagati prorusko in kriminalno oblast (VMRO-DPMNE) v Makedoniji. V cilju diskreditacije je Vučić zlonamerno in neresnično obtožil nove makedonske oblasti za domnevno prisluškovanje in ogrožanje interesov Srbije. Zoran Zaev, ki ga v regiji pogosto imenujejo tudi „luč na koncu predora“ in ki postaja simbol novega duha regionalnega sodelovanja, se je znašel na Vučićevi tarči, tarče pa so ali bodo kmalu tudi Denis Zvizdić (SDA), predsedujoči Sveta ministrov BiH, najbolj priljubljeni albanski politik Albin Kurti (LVV), oziroma vsi tisti, ki delajo za dobrobit svojih držav, narodov, regionalnega sodelovanja in ki so zavezani evroatlantskim integracijam.

Še vedno je odprto vprašanje Andreja Plenkovića (HDZ), premierja Hrvaške, ki je in bi lahko bil eden od opornikov prihodnjega regionalnega sodelovanja, če se osvobodi vpliva tako imenovanega generalskega lobija, politično-obveščevalnega podzemlja in enega retrogradnega dela Rimokatoliške cerkve (RKC). Če tega ne stori, bo Plenković odšel na smetišče zgodovine, kot politik, ki ni sprožil pozitivnih procesov na Hrvaškem, in je bil vpleten ter bo sokriv za destabilizacijo BiH in regije.

„Strašilo“ Srebrenice kroži nad Vučićevim obiskom Sarajeva

Brez temeljitih in globinskih sprememb zunanje in notranje politike do držav regije, Aleksandar Vučić ni nič drugega kot dejavnik nestabilnosti in z Ivico Dačićem predstavlja „potujoče balkansko gledališče (ne)stabilnosti“.

Nad napovedanim prihajajočim potujočim balkanskim gledališčem „Aleksandar Vučić“ v Sarajevo kroži „strašilo“ Srebrenice in doslej nerazjasnjene okoliščine, pod katerimi se je zgodil incident v Potočarih 11. julija 2015. ob obisku Vučića v Spominskem centru v Potočarih, kjer so pokopane žrtve genocida v Srebrenici.

Neodvisna preiskava je pokazala, da incident v Potočarih, v katerem je sodeloval Vučić, ne predstavlja naključja in po vsej verjetnosti gre za insceniran dogodek.

Že ob vstopu v Bosno in Hercegovino 11. julija 2015. leta, po uradnih napovedih iz Srbije, je bilo v spremstvu Vučića napovedanih dvajset policistov. Neformalno in nezakonito je v BiH vstopilo večkrat več srbskih policistov od uradno napovedanega števila. Skozi dosedanjo prakso delegacijo spremljajo po napovedi štirje do pet policistov, ostale varnostne ukrepe pa prevzame država gostiteljica.

Uradna preiskava je šla v napačno smer, namerno ali nenamerno? Neodvisni preiskovalci postavljajo vprašanje, zakaj niso bili zaslišani posamezniki, ki so bili varnostna predhodnica, še posebej pa oseba, ki Vučiću v Potočarih/Srebrenici odpira dežnik in se nahaja na video/foto posnetkih. Zakaj med drugim niso bili zaslišani in izprašani Darko Došić, Bratislav Petrović, Dragoslav Rabrenović, Dejan Sekulić in Miladin Mužemić. Po operativnih spoznanjih so bili vpleteni v povzročeni incident v Potočarih 11. julija 2015. leta. Zakaj niso bili zaslišani, privedeni, zadržani, nekateri od navedenih posameznikov pa tudi aretirani? Morda je Vučićev obisk Sarajeva priložnost, da se operativno obravnavajo navedeni posamezniki in izve prava resnica o insceniranem incidentu v Potočarih 11. julija 2015. leta.