Če vlada RS ne bo razglašena za nelegalno, bo izpadlo, da je Dodik odstopil s položaja predsednika RS na zahtevo NSRS, ne pa po odločitvi CIK

(Patria) - Odločitev ustavnega sodišča BiH po pritožbi nekdanjega predsednika RS Milorada Dodika, s katero je bil zavrnjen njegov poskus izpodbijanja sodbe sodišča BiH, ki je bila izrečena v zadevi proti njemu zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika, je ponovno aktualizirala vprašanje legalnosti vlade RS.

Z zadnjo odločitvijo ustavnega sodišča BiH je postalo očitno, da vlada ni bila imenovana v skladu z ustavo RS, saj Dodik v času imenovanja mandatarja, danes pa predsednika vlade RS Sava Minića, ni bil predsednik entitete, piše Istraga.ba.

Ustavno sodišče BiH je z zavrnitvijo Dodikove pritožbe potrdilo pravnomočno sodbo sodišča BiH, s katero je bil Dodik obsojen na eno leto zapora in šest let prepovedi opravljanja političnih funkcij, kar je po zakonu vodilo do odločitve Centralne volilne komisije (CIK) BiH, da mu je 6. avgusta odvzela mandat predsednika RS.

Senat oddelka za pritožbe sodišča BiH je 18. avgusta zavrnil Dodikovo pritožbo zoper odločitev CIK o odvzemu mandata, s čimer je postalo jasno, da on ni predsednik.

Kljub temu je Dodik, čeprav se je zavedal novih okoliščin, 23. avgusta predlagal Sava Minića za mandatarja vlade RS. Narodna skupščina RS je vlado imenovala 5. septembra.

Sporno odločitev o predlaganju mandatarja je naknadno objavil predsednik Narodne skupščine RS Nenad Stevandić.

Po imenovanju vlade RS sta bila vložena dva zahtevka, skoraj enake vsebine, za oceno ustavnosti odločitve Narodne skupščine RS o imenovanju vlade RS. Prvi so poslali štirje delegati iz kluba Bošnjakov v domu narodov PSBiH, drugi pa 11 poslancev Trojke v poslanski zbornici PSBiH.

Včerajšnja odločitev ustavnega sodišča BiH je postavila piko na i vprašanju, ali je Dodik v trenutku predlaganja mandatarja imel funkcijo predsednika RS. Potrdila je, da pravnomočna sodba sodišča BiH in odločitev CIK ostajata v veljavi, torej da Dodik ni bil predsednik v trenutku imenovanja.

Vendar pa je Dodik poskušal obiti to dejstvo tako, da je po imenovanju vršilca dolžnosti predsednice RS s strani Narodne skupščine RS, v Uradnem glasniku RS 22. oktobra objavil odločitev o njenem imenovanju, po kateri je Dodik prenehal biti predsednik entitete šele z njenim imenovanjem, ne pa prej, z odločitvijo CIK o odvzemu mandata z dne 6. avgusta oziroma zavrnitvijo Dodikove pritožbe s strani oddelka za pritožbe sodišča BiH z dne 18. avgusta.

Če ustavno sodišče BiH ne bi končno, po pritožbi delegatov in poslancev PSBiH, izpodbilo odločitve NSRS o imenovanju vlade RS, potem bi dal prav Dodiku, da trdi, da so institucije entitete podrejene institucijam države in da je odločitev CIK nepomembna.