Če se domoljubne sile ne prebudijo iz omamljenosti in se trdno ne postavijo na noge, se bomo nekega jutra zbudili v tuji državi

(Patria) - Geopolitični analitik in profesor na Mednarodni univerzi v Sarajevu Jahja Muhasilović poziva domoljubne sile, naj se prebudijo iz omamljenosti, v katero so zabredle, in naj končno nekaj ustreznega in konkretnega začnejo delati, da bi se soočile z nevarno hibridno vojno, ki jo proti BiH vodijo njeni notranji in zunanji sovražniki.

Veliko je tudi odvisno od nas

- Zavedamo se, da proti naši državi delujeta tako srbski kot hrvaški faktor, pa tudi da mednarodna skupnost v zadnjih letih aktivno dela na njeni oslabitvi, predvsem bošnjaškega faktorja.

Toda, bog pomagaj, če se bomo pogledali v ogledalo in objektivno ocenili stvari, je veliko odvisno tudi od nas. Ne vidim, da domoljubne sile, torej ta probosanski blok, delujejo dovolj, oziroma da delujejo kaj konkretnega, da bi preprečile to hibridno vojno, ki se vodi proti BiH.

Najprej morajo v sebi najti moč za ustrezen odgovor, drugič – konsolidirati se in združiti, nato pa iziti s strategijo delovanja in se je vsi držati. Brez tega se bojim, da se bo le nadaljevalo to, kar nam delajo – pravi Muhasilović v pogovoru za Patrijo.

Veliko je populizma, prepucavanja tako znotraj te probosanske/probošnjaške komponente, kot tudi med tem domoljubnim blokom in tistimi, ki javno govorijo, da naše države ne marajo. Muhasilović opozarja, da se je naš odpor zreduciral na delovanje preko interneta.

- Posamezni mediji, vključno z Novinsko agencijo Patria, kaj objavijo, par analitikov kaj pove na to temo in vse se na to omeji. Toda to ni dovolj. Ne moremo se samo s tem upreti tako močnemu stroju. Vsa naša politična elita se mora aktivirati in stati v obrambo države.

Oni zdaj poskušajo s političnimi sredstvi doseči tisto, česar jim ni uspelo med vojaškimi dejanji v obdobju 1992-1995. In to jim do zdaj dobro in gladko uspeva, prav zaradi tega, ker smo razdvojeni, ker nimamo izhodne strategije in ker glede tega nič ne delamo.

In če bomo ohranili takšen odnos, bomo iz dneva v dan nenehno izgubljali Bosno in Hercegovino in se nekega dne zbudili v tuji državi. Celo zdaj, ko bi začeli, se bojim, da je malo pozno.

Situacija je precej alarmantna, toda prej ko začnemo delati v smeri obrambe BiH, lažje nam bo, da se tudi branimo – navaja Muhasilović.

Pravi, da ga dodatno žalosti, da se celo v tem probosanskem bloku pojavljajo določene napetosti, ravno v zgodovinskem trenutku, ko jih sploh ne bi smelo biti.

- Še posebej so zaskrbljujoče napetosti in nesloga med štirimi strankami, ki trenutno niso na oblasti, kar dodatno spodbuja sovražnike Bosne in Hercegovine, da še močneje udarijo.

Žalostno je tudi, ko vidim, da se določeni odbori znotraj SDA, kot najmočnejše bošnjaške stranke, med seboj prepirajo. Ravno v trenutku, ko tega ne potrebujemo. Pol rešitve je v nas, druga polovica pa je ta boj, ki ga moramo voditi proti sovražnikom Bosne in Hercegovine – poudarja Muhasilović.

Muhasilović: Naš odpor se je zreduciral na delovanje preko interneta

Tudi Islamska skupnost bi morala biti bolj dejavna

Meni, da bi morala biti tudi Islamska skupnost BiH bolj dejavna, da preko svojih odborov, džematskih odborov, medžlisov začne ljudem razlagati, kaj se dejansko dogaja v naši državi, ker, pravi Muhasilović, velika večina javnosti tega še vedno ne razume.

Naš sogovornik opozarja, da so vodjo entitete RS in SNSD-ja Milorada Dodika, ki brez strahu pred kakršnimi koli posledicami dela, kar želi – grozi z odcepitvijo, sprejema zakone v Narodni skupščini RS, praznuje neustavni dan RS... na oblast pripeljali Američani, in to v zgodovinskem trenutku, ko se je SDS kompromitiral zaradi genocida, ki ga je zagrešil nad Bošnjaki.

- Takrat so potrebovali nekega srbskega politika, srbski faktor kot uravnoteženje morebitnega bošnjaškega demografskega oportunizma, česar so se zavedali že pred vojno. Tako da je bil potreben nekdo, kot je Dodik, da to prepreči. In Dodik igra to vlogo.

Osebno verjamem, da sta na nek način, morda ne neposredno, ampak posredno, mednarodna skupnost in Dodik v dogovoru, in da on izpolnjuje prav te naloge, zaradi katerih je bil predvsem pripeljan na oblast – da oslabi Bošnjake, oziroma ne dovoli, da bi BiH kdaj postala bošnjaška država, ali, še bolje, da nikoli ne zaživi kot državljanska.

Že pred Daytonom so imeli načrt, da Bosna in Hercegovina, če se njena Armija ubrani, preživi le kot konsociacija treh narodov, v kateri bodo po sistemu konstitutivnosti uravnoteženi trije narodi. Vidimo, da so se ZDA in mednarodna skupnost tega trmasto držale ob podpisu Daytona.

Še bolj pa je indikativno, da so Armijo Republike Bosne in Hercegovine ustavili pred Banjaluko, ko smo imeli ta zgodovinski trenutek, da je ta bosanska domoljubna sila izstopila na svoje naravne meje – na Drino. Toda v tem so nas ustavile ZDA in mednarodna skupnost – sporoča Muhasilović.

Dogovor z velikimi silami, dodaja, je razlog, zakaj ameriška administracija in mednarodna skupnost popuščata srbskemu faktorju, ki se je v zadnjih letih "razbesnel".

Vse kaže, da bi lahko kmalu spet bili priča uporabi bonskih pooblastil visokega predstavnika. Pred sedmimi dnevi je bil Christian Schmidt v Zagrebu pri hrvaškem premierju Andreju Plenkoviću, danes pa se je srečal z vodjo HDZ BiH Draganom Čovićem.

Muhasilovića smo vprašali, ali tudi on dobi vtis, da je Schmidt pravzaprav od Plenkovića in Čovića le iskal dovoljenje za novo uporabo bonskih pooblastil?

- S to predigro – željo po modernizaciji volilnega procesa, si Schmidt v bistvu kupuje prostor in alibi, da bi lahko sledilo nadaljnje vsiljevanje tistega, kar je zahteval HDZ.

In ko bo ugodil zahtevam HDZ-ja, bo rekel – pa poglejte, ali nismo modernizirali volilnega procesa, v čem je zdaj problem, zakaj se pritožujete, ne bo več volilnih prevar. In potem bo izpeljal Čovićeve zahteve za Predsedstvo in vse drugo, kar zahteva.

Mislim, da nas mednarodna skupnost počasi psihično pripravlja, da bo na koncu ugodila Čoviću. To je le predhodni korak k zadovoljevanju ambicij Zagreba in Čovića v BiH.

Verjamem, da bo Schmidt posegel po bonskih pooblastilih, ko bo menil, da je za to primeren trenutek. In s to reformo volilnega procesa si počasi gradi prostor, da bi kaj takega storil. Ker je pravzaprav to primarni cilj, ne pa to elektronsko glasovanje, o katerem govorijo – zaključuje Muhasilović za Patrijo.

(D. Kovač)