Če bo v Federaciji BiH sprejet novi zakon: Varna hiše se zapirajo, kje bodo žrtve nasilja našle zatočišče!?

Vsaka četrta ženska v Federaciji Bosne in Hercegovine je žrtev nasilja, edino mesto, kjer se lahko zatečejo in rešijo, pa so varne hiše, ki jih v tem bh. entitetu vodijo nevladne organizacije, prenaša novinska agencija Patria.

Novi zakon v Federaciji BiH o zaščiti pred nasiljem v družini, ki bi se moral kmalu znajti pred Parlamentom Federacije Bosne in Hercegovine, bi lahko ogrozil delovanje varnih hiš. Novi zakon predvideva, da varne hiše postanejo ustanove. Te ustanove po novem zakonu niso v korist žrtvam, niti jih ne bodo bolje zaščitile.

Ena od žrtev, ki je več kot 20 let trpela nasilje v svoji družini, je privolila v pogovor za RSE o tem, kako se je – zahvaljujoč edini varni hiši pri združenju "Vive žene" – uspela rešiti iz družinskega pekla.

"Skozi njihove tretmaje sem spoznala, v kakšnem stanju sem. Bila sem v težkem psihičnem stanju. Nikoli se nikomur nisem obrnila po pomoč, ker je pri nas na Balkanu tako. Mi ženske samo trpimo in trpimo. Meni en pulover, ki sem ga mlatila, ni pomagal, da bi izrazila vso grozo iz sebe. Psihično sem se dotaknila dna," navaja naša sogovornica.

Tudi njen mož priznava napake, ki jih je storil. A te napake je spoznal šele, ko je skupaj s svojo ženo poiskal pomoč.

"Imel sem velikih težav v službi. In potem pridem domov in samo majhna malenkost je potrebna, da blisnem. Hodil sem z glavo skozi zid. Potem so mi psihologi v 'Vive žene' razložili nekatere stvari. Tega do zdaj nisem vedel, čeprav imam lepa leta. Za te stvari nisem nikoli slišal, za psihiatre in tako. Če bi slišal prej – bil bi drug človek. Lahko bi naredil vsakršne težave, ampak hvala dragemu Alahu – nisem, vse zahvaljujoč tej hiši v 'Vive žene'," poudarja mož.

Obstoj varnih hiš, ki jih v Federaciji BiH večinoma vodijo nevladne organizacije, bi lahko zdaj prišel pod vprašaj. Čeprav jih vlade na vseh ravneh v Federaciji zelo malo ali sploh ne financirajo, zaradi česar ena varna hiša v Mostarju že več mesecev ne more nuditi zaščite ženskam, Vlada Federacije zdaj vendarle postavlja pogoje, kako mora v prihodnosti izgledati njihova ureditev.

"Trije člani delovne skupine – Ministrstva za zdravje, Gender centra in nevladne organizacije – so bili proti takšnemu sklepu. Vendar je bil 1. decembra nepričakovano podan predlog, da se varne hiše ustanovijo v skladu z Zakonom o ustanovah. To nam predstavlja problem v smislu, da ne bomo več nevladne organizacije, da se morajo obstoječe varne hiše zapreti oziroma ne bodo več mogle delovati. Treba je poudariti, da ne gre samo za nevladne organizacije, ampak predvsem za žrtve nasilja, ker je edini zaščitni ukrep, ki za zdaj deluje, namestitev in zavetišča. In to ni samo zavetišče, da žensko skrijemo pred nasilnikom. To je vprašanje okrevanja in rehabilitacije žrtev," je povedala Jasna Zečević, direktorica "Vive žene" Tuzla.

To, da varne hiše, ki so zlorabljenim ženskam najpogosteje edino zatočišče, postanejo ustanove, žrtvam ne bi prineslo nič boljše zaščite niti ne bi nasilnikom preprečilo dostopa do žrtev. Te ustanove bi pomenile le veliko večjo upravljavsko strukturo: direktorja, upravne in nadzorne odbore, dodatno administracijo in ogromno papirologije.

Fatima Bečirović, koordinatorica v Združenju "Vive žene" Tuzla, že leta dela z žrtvami nasilja. Poudarja, da se zdaj boji, da bi ženske in otroci ostali brez edine zaščite pred nasilniki.

"Varne hiše v BiH vsak dan prejemajo zahteve za sprejem žrtev v varno hišo. Vemo, da je razmere na terenu zelo resne in da imamo celo umore. Prišlo bo do bistveno bolj zapletene problematike in bistveno bolj zapletenih posledic, če pride do tega, da se morajo obstoječe varne hiše ugasniti. Prav tako, če se obstoječe varne hiše ugasnejo, nismo prepričani, da je država pripravljena prevzeti odgovornost in odpreti nove varne hiše v skladu z zakonom, ki se predlaga. Sledile bodo številne hude posledice, ki bodo na koncu spet škodile samo žrtvam," navaja Bečirović.

Varna hiša pri združenju "Vive žene" je edina na območju Tuzlanskega kantona. Financira se večinoma zahvaljujoč tujim donatorjem.

Čeprav zakon določa, da je Vlada Federacije Bosne in Hercegovine dolžna financirati varne hiše s 70 odstotki, je vlada v zadnjih osmih letih krila stroške le z 10 do 15 odstotki.

Varne hiše so doslej nudile popolno zaščito ženskam pred obsodbami družbe. Mnoge od njih so nam povedale, da so pri iskanju pomoči v zdravstvenih domovih naletele na predsodke, krive poglede, psihološka pomoč pa je izostala.

Prav tako so se spet vračale k nasilnikom pod isto streho. Naša sogovornica z začetka zgodbe danes vsem govori, kako pomembno je poiskati strokovno pomoč, ker se je tudi njej življenje popolnoma spremenilo.

"On zdaj, ko pride iz službe, me tako lepo pogleda. Tega vam ne morem opisati z besedami. To je sreča. On mi ne nosi materialnega, kaj mi je tisto zlato pomenilo, ko me je postrani gledal, to je bilo zame brez vrednosti. Ampak ko mi reče lepo besedo in ko me mimogrede poboža, mi to veliko pomeni. Človek se mora zagotovo včasih malo ločiti, da bi spoznal pomen svojega partnerja, koliko si pomenimo drug drugemu. Vsaki bi priporočila, naj se obrne na strokovne osebe. Bolje ji bodo pomagali kot njeni najbližji družinski člani," bo iskreno povedala naša sogovornica.

V Bosni in Hercegovini varne hiše nikoli niso bile institucionalno urejene. O žrtvah večinoma skrbijo nevladne organizacije. Ko gre za nasilje v družini, celoten sistem pravzaprav stoji narobe, niti novi zakon ga, če ga Parlament sprejme v takšni obliki, ne bo veliko popravil, piše RSE.