Če sodba postane pravnomočno, Dodik ne more opravljati nobene javne funkcije, niti tiste, ki se financira iz javnih sredstev

(Patria) - Sodišče Bosne in Hercegovine je 26. 2. 2025 izreklo prvostopenjsko sodbo v kazenskem zadevi Milorad Dodik in drugi, s katero je obtoženi Miloš Lukić oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje neizvrševanja odločb Visokega predstavnika iz člena 203.a, odstavek 1. Kazenskega zakona Bosne in Hercegovine, v zvezi s členom 54. istega zakona, medtem ko je v odnosu do obtoženega Milorada Dodika, sodišče sprejelo obsodilno sodbo, s katero je slednji spoznan za krivega zaradi storitve kaznivega dejanja neizvrševanja odločb Visokega predstavnika iz člena 203.a, odstavek 1. Kazenskega zakona Bosne in Hercegovine.

Sodišče je obtoženemu Miloradu Dodiku izreklo zaporno kazen v trajanju enega (1) leta, kot tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja funkcije predsednika Republike Srbske v trajanju šestih (6) let, od dneva pravnomočnosti sodbe.

V odnosu do predloga tožilstva BiH, ki se je nanašal na, kot je navedeno v obtožnici, ugotavljanje pravnih posledic obsodbe iz člena 203.a, odstavek 5., točke a), c) in d) KZBiH, sodišče v izreku sodbe ni sprejelo posebne odločbe, iz razlogov, ker pravne posledice obsodbe nastopijo po avtomatizmu, oziroma po sili zakona, po pravnomočnosti sodbe.

S potrjeno obtožnico je tožilstvo BiH obtožene Milorada Dodika in Miloša Lukića bremenilo, da kot uradne osebe v institucijah Republike Srbske niso uporabili in izvedli odločb Visokega predstavnika za BiH.

V obtožnici je med drugim navedeno, da sta v obdobju od 1. 7. 2023 do 9. 7. 2023 v Banja Luki, Milorad Dodik in Miloš Lukić, kot uradni osebi v institucijah Bosne in Hercegovine, zavedajoč se in vedoč, da je Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt sprejel odločbo, s katero se prepreči začetek veljavnosti Zakona o neuporabi odločb Ustavnega sodišča BiH z dne 1. julija istega leta, kot tudi odločbo, s katero se prepreči začetek veljavnosti Zakona o spremembi Zakona o objavi zakonov in drugih predpisov RS, izvajala dejanja s ciljem nadaljevanja zakonodajnega postopka, ne da bi uporabila in izvedla odločbe Visokega predstavnika.

V Kazenskem zakonu BiH v stavku 5., točki c in je navedeno: prepoved opravljanja uradne funkcije v zakonodajnem, izvršnem, upravnem ali kateremkoli organu, ki se v celoti ali deloma financira iz javnih sredstev in prepoved pridobitve uradne funkcije v zakonodajnem, izvršnem, sodnem, upravnem ali kateremkoli organu, ki se v celoti ali deloma financira iz javnih sredstev.