Če migranti v BiH vstopajo nekontrolirano, kako bi država zaustavila teroriste?

BiH, (Patria) - Župan Bihaća Šuhret Fazlić je imel včeraj sestanek s predstavniki več državnih institucij in organizacij zaradi vse večjega števila beguncev/migrantov v tem mestu. 

Dejal je, da je bil pred sestankom paranoičen, zdaj pa je paničen. Fazlić je dejal, da sta mesto Bihać in Unsko-sanski kanton nemoči, da se sami spopadeta s problemom migrantov. Ni podatkov, koliko teh ljudi je v Bihaću, kot tudi v drugih bh. mestih, in ni jasnega načrta, kako tem ljudem pomagati in jih namestiti v nadzorovane pogoje.

„To je humanitarni in varnostni problem“, je dejal Fazlić novinarjem.

Migranti, ki prihajajo v BiH, so večinoma iz držav Bližnjega vzhoda, ki jih prizadenejo vojne.

Manjka mejnih policistov 

Strokovnjake še posebej skrbi, da policijske agencije Bosne in Hercegovine nimajo točnega števila migrantov, ki so vstopili v državo. Mejna policija BiH nima natančne baze podatkov migrantov, ki so prečkali mejo BiH.

Profesor s Fakultete za kriminalistiko, kriminologijo in varnostne študije v Sarajevu Jasmin Ahić pravi za novinarsko agencijo Patria, da je migrantski val potrdil, da Mejna policija ne more „pokriti“ celotne meje Bosne in Hercegovine, kar predstavlja varnostni problem za državljane. Meni, da je to predvsem zato, ker mejni policiji manjka več sto mejnih policistov, pa tudi nedokončana druga vprašanja.

„MP ima 550 ljudi manj“, je dejal Ahić in dodal, da na kakovost nadzora meje vpliva tudi položaj meje BiH, ki večinoma poteka čez gore.

„MP ima dve novi akciji: odvračanje migrantov kot prvi standardni ukrep, nato pa nadzor vsakega vozila, ki vstopa v BiH, kar je izčrpavajoče za mejne policiste, ki jim na teh prehodih manjka okoli 30 odstotkov ljudi“, pravi Ahić in pojasnjuje, zakaj nekateri migranti lahko prečkajo mejo BiH neopaženo.

Slabi kadrovski rešitvi

Problem migrantov v BiH je potrdil dvome, da meje BiH niso v celoti zaščitene in da je država ogrožena tudi zaradi potencialnih terorističnih groženj, na kar strokovnjaki opozarjajo že nekaj časa.

Prav tako strokovnjake dodatno skrbi, da oblasti BiH še vedno nimajo načrta, kako zapreti mejo, tako da bi nelegalne prehode zmanjšale na najmanjšo možno mero, kar govori o tem, da bo država s poroznimi mejami še nekaj časa.

Bh. mediji pišejo tudi o slabih kadrovskih rešitvah v mejni policiji BiH, kot tudi o netransparentnem zaposlovanju v to policijsko agencijo. Nevladni sektor opozarja, da je izbira vodilnih ljudi te agencije, kot tudi v drugih državnih agencijah Bosne in Hercegovine, po politični, ne pa po strokovni sposobnosti. To je pravzaprav ključni generator problemov, ki se manifestirajo naknadno. 

Zadnji primer, ki je pretresel mejno policijo BiH, je sum o izginotju snajperskih merkov in streliva iz skladišča MP.

Skupina uslužbencev v MP BiH je obtožila direktorja mejne policije Zorana Galića in uslužbenca Vladimirja Popovića, kot tudi nekatere njune prejšnje sodelavce, za izginotje optičnih merkov /snajperskih merkov/ pa tudi več tisoč kosov streliva iz skladišča MP. Zaradi tega je poslanka Demokratske fronte (DF) v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine Hanka Vajzović zahtevala nujno izjavo ministra za varnost Dragana Mektića o tem primeru, medtem ko je poslanec in član Skupne komisije za obrambo in varnost Šemsudin Mehmedović zahteval, da se v ta primer vključi tudi ta komisija Državnega parlamenta.