Če je Trojki začela presedati politika HDZ-ja, zakaj jim potem presedajo tisti, ki zavirajo njen vpliv v institucijah

(Patria) - V zadnjem mesecu so uradniki sarajevske Trojke, vključno z njihovimi voditelji, vse pogosteje svojo kritiko usmerjali proti HDZ-ju BiH. Izjema v tem smislu je le član Predsedstva BiH iz vrst bošnjaškega naroda Denis Bećirović, ki se še vedno ne upa kritizirati politike HDZ-ja.

Čeprav na ravni Federacije BiH oblast Trojke in HDZ-ja deluje brezhibno, saj Trojka marljivo izpolnjuje vse pogoje političnega diktata HDZ-ja, čeprav v tem pogledu vlada popolna harmonija, zlasti glede dela javnih podjetij, kjer cvetita nepotizem in korupcija, stvari na državni ravni in na splošnem političnem odnosu med HDZ-jem in Trojko ne delujejo tako idilično.

Razhajanje se je začelo že z neuspešno bager kampanjo čiščenja SNSD-ja iz državne oblasti, ki jo je izvedla Trojka, pri čemer HDZ ni nudil podpore. Pred tem so iz Trojke usmiljeno pozivali HDZ, naj se jim pridruži pri poskusu izključitve SNSD-ja iz oblasti, na kar so se iz HDZ-ja kot običajno odzvali z molkom in Trojko pustili na cedilu.

Ob tej priložnosti je bilo precej neprijetno poslušati odvratne tarnanje o Draganu Čoviću kot oviratelju evropske poti in kot nekoga, ki podpira rusko podmornico v obliki Milorada Dodika, saj je Trojka sporočala politično argumentacijo aktualne opozicije, ki je v javnem prostoru prisotna že deset let, za katero v Trojki še včeraj, ko gre za politiko HDZ-ja in SNSD-ja, niso hoteli niti slišati.

Stvari so postale še bolj bizarno, ko se je izkazalo, da HDZ blokira projekt južne interkonekcije, ki je v obojestranskem državnem interesu Združenih držav Amerike in Bosne in Hercegovine. Šokiranost Trojke nad tem, da HDZ projekt pogojuje s spremembami volilnega zakona, je izgledala popolnoma amatersko, saj je bil HDZ-jev mehanizem blokad že zdavnaj znan vsem.

Trojka zdaj ne more dobaviti projekta južne interkonekcije ameriškim partnerjem zaradi destruktivne politike HDZ-ja. To je ista destruktivna politika HDZ-ja, ki je sredi korone blokirala in pogojevala nabavo cepiv, na kar jim je Trojka ploskala, saj je tak odnos HDZ-ja povzročal ogromne težave takratnim probosanskim predstavnikom oblasti v Sarajevu, ki za to blokado niso mogli najti rešitve. Zdaj se HDZ-jeva drznost vrača Trojki naravnost v obraz.

Seveda, HDZ-jev blagonaklon odnos do SNSD-ja in blokiranje projekta južne interkonekcije nista edina razloga, zakaj Trojka zdaj svojo kritiko usmerja proti SNSD-ju. Dnevno-politična dinamika vsakodnevno na površje izbaci tudi druge razloge, zaradi katerih pride do prisilnega zasuk v retoriki Trojke.

Eden boljših primerov so reakcije uradnikov Trojke, zlasti Elmedina Konakovića, na nastope hrvaškega evropskega poslanca Tomislava Sokola, in prej na nastope Željane Zovko, ki grozijo z domnevnim oblikovanjem “tretjega entiteta”.

V imenu Trojke se je Konaković v svojih nedavnih televizijskih nastopih odzval na Sokolove nastope o “tretjem entitetu” in na trditve, da evropski uradniki podpirajo oblikovanje “tretjega entiteta”, ter dejal, da to ni samo neresnično, ampak da so mu evropski uradniki celo sporočili, da so predlogi HDZ-ja o spremembah volilnega zakona popolnoma v nasprotju z evropskimi standardi.

Seveda, v informaciji, ki jo zdaj Konaković sporoča z namenom izboljšanja lastne in Trojkinega ugleda, ni nič novega, saj je bilo že prej znano, da je narava HDZ-jevih zahtevkov prav takšna. Sporno je dejstvo, da sta Trojka in Konaković leta umivala te predloge in napadala vse, ki bi si upali kritizirati takšne predloge.

Zdaj, ko postaja vse bolj jasno, da Trojka izgublja tla pod nogami, se obrača k resnici o politiki HDZ-ja in tiho opušča samoobmane o njej, s katerimi so v preteklih letih zasipali javnost v prizadevanju, da bi ugajali politiki Dragana Čovića in Andreja Plenkovića.

Vendar se postavlja vprašanje, če je zdaj za Trojko politika HDZ-ja problem, in končno nevoljno priznajo, da je, zakaj jim potem sploh presedajo tisti, ki se dosledno upirajo takšni politiki in ki si prizadevajo za zaviranje njenega vpliva. Zakaj je potem Elmedinu Konakoviću problem kandidatura Slavena Kovačevića za člana Predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda, če je, in je, problem Bosne in Hercegovine politika HDZ-ja BiH.

V logiki vodje NiP-ja morda lahko, vendar v družbeni realnosti ne moreta hkrati sobivati trditvi, da je za Bosno in Hercegovino problem politika HDZ-ja, ter da je hkrati problem kandidatura nekega kandidata, ki ni predstavnik politike HDZ-ja, a ki zavira vpliv te politike znotraj institucij BiH.

V končni fazi, če je za Trojko zdaj res politika HDZ-ja problem, bi morala Trojka poklicati svojega kandidata za člana Predsedstva BiH, ki si ne upa izreči niti besede kritike na račun politike HDZ-ja, še posebej pa ne na račun politike uradnega Zagreba, naj odstopi od svoje kandidature v korist kandidata za člana Predsedstva iz vrst hrvaškega naroda, ki nima težav s kritiko HDZ-ja.

(M.T.)