Če je izobraževanje prihodnost, je kaj pomembnejšega od dobre prihodnosti?

S tem vprašanjem se ne ukvarjam le kot predsednica Republike Hrvaške, ampak z njim živim kot mati dveh šoloobveznih otrok, je zapisano v pismu hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, ki ga je objavil hrvaški Jutarnji, poroča novinarska agencija Patria.

Če vaši otroci nimajo ustrezne izobrazbe, nimate možnosti – je v eni sami povedi povzel slavni ekonomist s Kolumbijske univerze Jeffrey Sachs, ki je poudaril pomen izobraževanja v okviru dolgoročnega in trajnostnega razvoja ter gospodarskega blagostanja v pogojih globalne konkurence. To sporočilo je na srečanju ZN o ciljih trajnostnega razvoja, ki sem se ga nedavno udeležila, namenil vsaki državi, vsakemu izobraževalnemu sistemu in vsaki družbi, ki gleda dlje od konca enega šolskega leta.

Doseganje vključujoče in enake kakovosti izobraževanja ter spodbujanje vseživljenjskega učenja je eden od 17 ciljev trajnostnega razvoja, ključnega okvira za nadaljnji svetovni razvoj do leta 2030. Povsem jasno je, da brez izobraževanja ni razvoja. Pomen vprašanja izobraževanja ni odvisen od stopnje razvoja – kdor to spozna prej in bolje, bo njegov napredek hitrejši in boljši. Izobraževanje mora slediti potrebam trga dela, hkrati pa nenehno upoštevati nove tehnologije in nova znanja.

Čeprav se komu zdi pomembno, da se nauči vse o delih telesa in prehranjevalnih navadah členonožcev, ali koliko kilogramov riža letno pojedejo prebivalci posamezne azijske države, ali pa o romanu iz 19. stoletja, ki je pomemben za nacionalno književnost, je še pomembneje pridobiti znanja, brez katerih v 21. stoletju ni mogoče uspeti.

Znanje za nove čase

Hrbtenica znanja za nove čase se nanaša na angleško kratico STEM: znanost (Science), tehnologija (Technology), inženirstvo (Engineering) in matematika (Mathematics). To seveda ne pomeni, da druga znanja niso pomembna (brez dobrih pravnikov na primer ni dobre državne uprave), vendar je nesporno dejstvo, da so države, ki so poudarile STEM, bistveno pridobile pri svojem celotnem razvoju, ki temelji na inovacijah. Južna Koreja je slikovit in morda najboljši primer tega.

Z novimi, še nedavno nepredstavljivimi tehnologijami, ki omogočajo, da s seboj v žepu nosite informacije, ki po obsegu presegajo vse zvezke vseh v Hrvaški natisnjenih enciklopedij, ali ima smisel na pamet učiti podatke, do katerih lahko pridete z nekaj gibi prstov na zaslonu katerega od novih pametnih elektronskih pripomočkov, ki jih danes vsak nosi s seboj? Veliko pomembneje od pomnjenja dejstev je znati jih postaviti v pravi kontekst in znati jih uporabiti.

Konkurenčnost in globalno tekmovanje sta iz znanja in kompetenc naredila najbolj zaželen vir. Zato je nujna prilagoditev trgu znanja, da bi premostili vrzel med današnjimi omejitvami in jutrišnjimi potrebami. To pomeni opustitev programov, ki temeljijo na znanju, ki danes ni več potrebno, in uvedbo novih, brez katerih jutri ne bo mogoče. Hrvaška ima številne kompetence in znanja, vendar se moramo znati odreči bremenu nostalgije in nekaterih davno zastarelih tradicij. Iskanje rešitev v starih receptih in starih uspehih nas vodi po napačni poti in nas vrača nazaj. Ne vodi nas naprej. Posodobimo učne vsebine, metodologijo učenja, načine prehoda skozi izobraževalni sistem. Pripravimo naše otroke za globalno, sodobno gospodarstvo. Nujno je pristopiti k ekonomskemu opismenjevanju otrok in mladostnikov, da bi se naučili gospodariti in upravljati z osebnimi viri ter tako postali družbeno odgovorni državljani. Pripravimo jih tako, da se bodo počutili, kot da pripadajo najbolj razvitemu delu sveta, a da s tem znanjem in občutkom ostanejo v domovini.

Formula učenja

Posodobitev šolskih programov je predvsem vprašanje ohranjanja koraka z razvitim svetom, kateremu pripadamo. Izkušnje najuspešnejših držav, ki so odporne na vse krize in sistematično iz leta v leto generirajo nov razvoj in nove vrednosti, kažejo, da so najboljši tisti izobraževalni sistemi, ki spodbujajo kreativno razmišljanje z lastno glavo. Formula izobraževalnega uspeha je pravzaprav preprosta: ne učiti na pamet, ampak učiti z razumevanjem. Znati pravilno uporabiti vse, kar znaš. Podatek ali dejstvo, brez ustreznega konteksta in možnosti uporabe, ostane le neizkoriščen (in v praksi brezreden) podatek. Iz tega razloga močno podpiram izvajanje celovite kurikularne reforme. Zaradi nove metodologije, ki jo prinaša in ki bo naše učence naredila bolj aktivne, samozavestne, jim dala možnost kritičnega razmišljanja in jih naredila ljudi, ki svojih mest ne bodo vedno iskali v zadnjih pasivnih klopeh, ampak v prvih klopeh, od koder bodo aktivno vplivali na svoje življenje in širše družbo.

Nadvse pomembnemu vprašanju izobraževanja ne pristopam le kot predsednica Republike; o njem vsak dan premišljujem in se z njim vsak dan soočam kot mati dveh šoloobveznih otrok. In kot mati najbolje vidim, kako pomembno je, da se otroci učijo za življenje, ne le za ocene. Če je izobraževanje prihodnost, je kaj pomembnejšega od dobre prihodnosti?

Sistem vzgoje in izobraževanja se je v zadnjih sto petdesetih letih nekajkrat prilagodil družbeno-političnim spremembam, bolj ali manj uspešno. Republika Hrvaška, ki je podedovala sistem vzgoje in izobraževanja iz bivše države, ga je sicer razbremenila ideoloških okovov, vendar ga do sedaj ni bistveno reformirala. Že ta dejstvo, če bi celo zanemarili, da je vmes minilo več kot četrt stoletja, je dovolj argument v prid izvedbi kurikularne reforme.

Podpora javnosti

Neuravnoteženost izobraževalnega sistema in trga dela, nezadovoljiv materialni položaj učiteljev in pomanjkanje vlaganj v njihovo nenehno strokovno usposabljanje, preobremenjenost učencev z nepotrebnim gradivom so le nekateri dodatni razlogi, ki kažejo na potrebo po reformi, ki bo vzgojno-izobraževalni sistem uskladila s sodobnimi in predvidljivimi potrebami hrvaške družbe.

Zato je nedvoumno treba ugotoviti: kurikularno reformo je treba nadaljevati s pripravo in izvedbo. To je toliko pomembneje, ker je Strokovna skupina za njeno pripravo pod vodstvom dr. sc. Borisa Jokića do sedaj opravila veliko delo. Ta prizadevanja upravičeno uživajo spoštovanje velikega dela hrvaške javnosti. Tudi strokovna javnost potrebi kurikularne reforme daje enotno podporo.

Zato je, prepričana sem, ob upoštevanju želene splošne družbene sprejetosti, pomembno z ustreznim spoštovanjem preučiti pripombe, ki so jih med dosedanjo strokovno razpravo nekaterim njenim segmentom podale kulturne in znanstvene ustanove ter ugledni člani akademske skupnosti. Zato se mi zdijo povsem nepotrebne napetosti in negotovosti, ki se že tedne ustvarjajo v zvezi z nadaljnjo izvedbo kurikularne reforme, ki je kulminirala z odstopom Strokovne skupine.

Politikantski pritiski

Ta je povsem razumljiva kot sredstvo, da se od kurikularne reforme odvrnejo politikantski pritiski. Vendar je zato nesprejemljivo, da se zdaj uporablja za nove politikantske pritiske. Vsakdo v tem procesu ima jasno določene naloge in odgovornosti. Hkrati je jasno, kot je poudarila tudi Strokovna skupina, da mora reforma izobraževanja imeti splošno politično podporo. To vključuje tudi podporo resornega ministrstva in Vlade Republike Hrvaške. Ta, kolikor vem, ni vprašljiva. Zato je treba pozdraviti ponovno izraženo nedvoumno podporo Ministrstva za znanost, izobraževanje in šport, in s tem tudi Vlade Republike Hrvaške, nadaljnji pripravi in izvedbi reforme, ob upoštevanju, kot sem že rekla, potrebe po preučitvi dosedanjih prejetih pripomb in predlogov, pa tudi tistih, ki bodo prišli med prihodnjo javno razpravo, vse do končne strokovne recenzije, v korist čim boljšega končnega rezultata.

Nadaljevanje kurikularne reforme je zato nujno zagotoviti v duhu demokratične kulture in najvišjih standardov akademske in javne razprave. Zato nobeni partikularni interesi, strankarski, ideološki ali kakršni koli drugi, pozicijski ali opozicijski, ne morejo in ne smejo imeti prednosti pred končnim dobrom naših otrok in mladostnikov, in s tem tudi družbe kot celote. Vsako odlašanje nas bo še bolj stalo, ker, opozarjam, tudi s to reformo le lovimo že vzpostavljene najboljše prakse. Pred nami je dolga pot do vodilnih in postavljevalcev trendov.

Pri tem je nujno opozoriti na potrebo, da kurikularna reforma v svojem končnem rezultatu mora, na eni strani, biti izraz hrvaške kulturno-razsvetljenske dediščine in njenih osrednjih nacionalnih vrednot, na drugi strani pa mora inovativno odgovoriti na sodobne in predvidljive potrebe razvoja hrvaške družbe na vseh področjih. Ob upoštevanju vsega omenjenega, podpora nadaljevanju kurikularne reforme, ki prihaja tako od Strokovne skupine in njenega vodje dr. Jokića, ki je zdaj odstopil, kot tudi od resornega ministrstva, nakazuje, da imamo potrebno sinergijo volje, da se nadaljuje z želeno dinamiko.

Odstop ni rešitev

Zato pričakujem od vseh njenih dosedanjih in prihodnjih deležnikov, kot tudi od celotne javnosti, skrajno resen in konstruktiven pristop k javni razpravi in nadaljnjim korakom njene dokončne in eksperimentalne ter končne, celovite izvedbe. V tem smislu je treba izraziti hvaležnost dr. Jokiću in njegovi ekipi za dosedanji prispevek. Demokratično izražena podpora njihovemu delu je zato dobrodošla in ji tudi jaz sledim, vendar vnaprej, kot so to storili tudi oni, zavračam kakršne koli politikantske manipulacije, ne glede na to, s katere strani bi morebiti prihajale. Vendar pa imam tudi potrebo pozvati Strokovno skupino, da nadaljuje delo. Najlažje je odstopiti. Najlažje je obupati. Vendar pa si tega ne smete privoščiti, ker noben razlog ne more biti dovolj močan v primerjavi s prihodnostjo naših otrok.

Od Ministrstva za izobraževanje, vzgojo in šport pričakujem, da bo ob upoštevanju glasu javnosti čim prej zagotovilo nadaljevanje priprave kurikularne reforme in njeno izvedbo. To si zaslužijo naši vzgojitelji in učitelji, naši otroci in mladostniki ter naša domovina.