Če Hrvaška ne opusti gradnjo odlagališča na Trgovski gori, je možen tudi sodni spor!

Ministrica za prostorsko načrtovanje, gradbeništvo in ekologijo RS Srebrenka Golić, kot pristojni organ za izvajanje ESPOO konvencije in SEA protokola za Bosno in Hercegovino, od 11. do 15. aprila sodeluje na konferenci o oceni vpliva na okolje v čezmejnem kontekstu in Protokolu o strateški oceni vpliva na okolje, ki poteka v Palači narodov v Ženevi, pod pokroviteljstvom Združenih narodov, poroča bosansko-hercegovška tiskovna agencija Patria.

Ta dogodek je izjemnega mednarodnega pomena, saj naj bi še močneje spodbujal strateški pristop k oceni vpliva na okolje v čezmejnem kontekstu.  

Golićeva je v okviru razprave o uporabi Protokola SEA seznanila strani konvencije in članice Protokola z uporabo ESPOO konvencije in Protokola SEA s strani Hrvaške do BiH kot prizadete države pri pripravi in sprejemanju strateških dokumentov v zvezi z morebitno gradnjo odlagališča radioaktivnega in izrabljenega jedrskega goriva na lokaciji Trgovska gora, v občini Dvor na Hrvaškem, v neposredni bližini meje z BiH. 

- Izkoristila sem priložnost in seznanila članice konvencije, pa tudi mednarodno javnost, da je Republika Hrvaška že leta 2014 sprejela Strategijo ravnanja z radioaktivnimi odpadki, izrabljenimi viri in izrabljenim jedrskim gorivom, iz katere je izhajala obveznost priprave Nacionalnega programa izvajanja strategije, ki določa okvir za vzpostavitev Centra za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, in da je Republika Hrvaška v letu 2015 začela z aktivnostmi na izbiri lokacije za gradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Glede na to, da gre za izbiro lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov, je bilo ugotovljeno, da gre za projekt iz Priloge 1 Protokola SEA, kot tudi za projekt z morebitnim znatnim čezmejnim vplivom na okolje, kar pomeni obveščanje prizadete strani.

Golićeva je udeležence konference seznanila z razlogi, na katerih temelji dejstvo o možnem znatnem vplivu na okolje Bosne in Hercegovine, ki so javnosti dobro znani: Lokacija Trgovska gora se nahaja v neposredni bližini meje z Bosno in Hercegovino, oddaljena je manj kot 3 km od meje, območje v neposredni bližini je naseljeno in šteje okoli 230.000 prebivalcev, lokacija je bogata z vodotoki, ki predstavljajo centralno porečje reke Une in občin ob reki Uni ter porečje reke Kolpe in občin ob reki Kolpi. Lokacijo Trgovska gora karakterizirajo vodotoki, ki se uporabljajo za pitno in gospodinjsko vodo, namakanje zemljišč in turistične dejavnosti.

Glede na geološko zgradbo je območje Trgovske gore vodopropustno, s slabimi seizmološkimi značilnostmi (6. in 7. potresna cona) z močnimi vertikalnimi in horizontalnimi prelomi. Vsi ti podatki so pridobljeni od strokovnjakov v obdobju od prvih objav o možni realizaciji takšnega projekta na Trgovski gori.

V navedenem obdobju Republika Hrvaška ni obveščala pristojnih institucij v Bosni in Hercegovini o postopkih, izvedenih v letih 2014 in 2015.

- Nepostopanje Republike Hrvaške po 10. členu Protokola o strateški oceni je povzročilo sprejetje odločitev o nasprotovanju gradnji tega odlagališča na Trgovski gori s strani vseh ravni oblasti v Bosni in Hercegovini. Republika Hrvaška je šele v drugi polovici februarja 2016. leta posredovala obvestilo o začetem postopku Strateške ocene Nacionalnega programa izvajanja strategije in Bosna in Hercegovina se je izjasnila, da kot 'prizadeta stran' želi sodelovati v postopku. 

Dejstvo, da gre za lokacijo v neposredni bližini meje z Bosno in Hercegovino, ki poleg tega nima jedrske elektrarne in nima lastnega odpadnega izrabljenega goriva, odločitev Republike Hrvaške še posebej nesprejemljivo, še posebej, ker ni znano, da bi se podoben primer zabeležil kjerkoli na svetu - pravi Golićeva.

Golićeva je pozvala k vplivanju na ponovno presojo odločitve Republike Hrvaške glede izbire lokacije Trgovska gora za odlagališče te vrste odpadkov, sama dejstvo, da je Sekretariat konvencije, poleg številnih čezmejnih problemov med državami članicami, ta primer uvrstil na dnevni red, daje pravico, da pričakujemo tudi mednarodno pomoč in posredovanje pri mirnem reševanju te situacije.

- V pogovorih s predstavniki Konvencije, po obrazložitvi trenutnega položaja nas kot prizadete države, je bilo poudarjeno, da naj pristojne institucije, zadolžene za predstavljanje BiH v mednarodnih odnosih, tudi formalno zaprosijo Odbor za izvajanje pri ESPOO konvenciji v Palači narodov v Ženevi. To je edini organ, ki je pristojen za oceno in analizo uporabe Konvencije in Protokola SEA s strani Republike Hrvaške - pravi Golićeva.

Če Hrvaška kot stranka, ne glede na nasprotovanje BiH, trdi, da odlagališče radioaktivnih odpadkov nima vpliva na življenje in zdravje državljanov prizadete države, lahko BiH Sekretariatu Konvencije v Ženevi pošlje zahtevo za ugotovitev obstoja vpliva.

- Če pride do nesporazuma glede uporabe konvencije, naj strani sporazumno iščeta rešitev, če sporazuma ni, bomo pravico iskali pred Meddržavnim sodiščem - je dejala ministrica Golić.​

V delegaciji sta pomočnica ministra za ekologijo Svjetlana Radusin in direktor Sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost Republike Srbske Srđan Todorović.