'Če BiH v naslednjih šestih ali sedmih letih ne zgradi avtoceste, bo njena donosnost vprašljiva'

Napisal: Armin Aljović

---

Iz državne vlade Bosne in Hercegovine je v petek na elektronske naslove novinarskih redakcij prispelo sporočilo, v katerem jih obveščajo, da je Bosna in Hercegovina prejela nepovratna sredstva za nove kilometre avtoceste: „Na vrhu, ki poteka v okviru Berlinskega procesa, je Bosni in Hercegovini odobren sveženj treh investicijskih projektov na področju prometa. Gre za nepovratna sredstva v višini 96,8 milijona evrov za odseke avtoceste na Koridorju 5c (deli odsekov Vukosavlje - Doboj, Zenica sever - Žepče jug in Žepče jug - Doboj jug). Skupna vrednost teh treh projektov znaša 433,39 milijona evrov.“

Zdi se, da je za Bosno in Hercegovino najlažji del zagotoviti finančna sredstva za gradnjo tega nacionalnega koridorja, ki ne bi pomenil le hitrejše komunikacije iz osrednjih delov države proti severu in jugu, temveč bi Koridor 5c Bosno in Hercegovino naredil za glavno tranzitno pot iz Srednje Evrope proti Sredozemlju. Težava pa je v tem, da o prvi mednarodni avtocesti skozi BiH, ki je za državo eden najpomembnejših infrastrukturnih nacionalnih projektov od daytonskega mirovnega sporazuma leta 1995 do danes, ki naj bi državljanom prinesla blaginjo, ne odloča zakon ekonomije, temveč se v BiH gradnja avtoceste povsem napačno postavlja kot vprašanje etno-politike. Sama trasa avtoceste je pogosto predmet polemik, ali naj poteka čez hrvaška, bošnjaška ali srbska zemljišča, kar gradnjo neskončno odlaša.

Koridor 5c, ki poteka po celotni BiH, je evropski prometni koridor, dolg približno 700 kilometrov, začenja se v Budimpešti na Madžarskem, poteka skozi Hrvaško, nato skozi celotno Bosno in Hercegovino in ponovno vstopi na Hrvaško. Zamisel tistih, ki so ustvarili Koridor 5c na Panevropski prometni konferenci leta 1994 na Kreti, in jo tri leta kasneje dodelali v Helsinkih, je bila povezati Srednjo in Južno Evropo. Madžari so svoj del tega koridorja že dokončali, na Hrvaškem je kljub velikim težavam danes ostal le še en manjši del za izgradnjo proti Madžarski, medtem ko Bosna in Hercegovina, skozi katero potuje polovica tega koridorja, močno zaostaja. Od 300 in nekaj kilometrov avtoceste, ki poteka skozi državo, katere gradnja se je začela leta 2001 z deli na odseku Jošanica - Podlugovi, je bilo do danes dokončanih le okoli 100 kilometrov, ali ena tretjina tega pomembnega koridorja. Če je oblastem Bosne in Hercegovine trajalo 18 let, da so zgradile tretjino avtoceste, bo ob nadaljevanju z enakim tempom v prihodnosti Koridor 5c dokončan čez 36 let! Vendar je jasno, da Bosna in Hercegovina nima toliko časa za čakanje, predvsem zaradi odtekanja kvalificiranega kadra (po Dokumentu strategije zaposlovanja Federacije Bosne in Hercegovine 2018 - 2021 BiH vsako leto zapusti okoli 20.000 prebivalcev). Zelo verjetno je, da BiH kmalu ne bo imela lastne delovne sile, ki bi bila sposobna graditi Koridor 5c, ki poteka skozi BiH, temveč bo morala to delo zaupati ne le tujim podjetjem – ker nekatera od njih že delajo na bh. avtocesti – temveč tudi njihovim uvoženim delavcem, tako kot Kitajci gradijo Pelješki most ali kot je načrtovana gradnja Termobloka 7 v Tuzli. Po zakonih ekonomije je to najslabši scenarij za državo, saj se vlade pri bankah zadolžujejo za večmilijonske kredite, medtem ko denar ne ostaja v državi in njenem lastnem krvnem obtoku, temveč preko tujih podjetij in uvožene delovne sile izstopa iz države, državi pa ostanejo le obveznosti do bank.

Netransparentnost same gradnje Koridorja 5c, ki poteka skozi BiH, je dodaten problem, ki obremenjuje ta nacionalni projekt – zemeljski plaz na odseku avtoceste od Sarajeva proti Lepenici je pokazal, da obstajajo napake pri samem načrtovanju gradnje Koridorja. Strokovnjaki opozarjajo na dejstvo, da bi morali geologi opaziti sumljive dele terena in preprečiti katastrofo, vendar očitno priprave za gradnjo tega dela avtoceste niso bile izvedene po najvišjih standardih. Sredi lanskega leta je v Glamočanih pri Banja Luki minister za promet v bh. entiteti Republika Srpska Neđo Trninić na avtocesti, ki naj bi se vključila na 5c, slovesno odprl rušenje cestninskih ramp – ki so bile postavljene na neprimernem mestu! Gradnja teh ramp je davkoplačevalce stala 2,5 milijona KM, medtem ko so morali državljani dodatno plačati tudi rušenje, in to v višini celih milijon KM.

Čeprav so novinarji več let raziskovali nepravilnosti pri gradnji avtoceste, se je vse končalo brez resnih sankcij.

Domači in mednarodni neodvisni strokovnjaki že dolgo bijo alarme – če Bosna in Hercegovina svoj del Koridorja 5c ne bo zgradila z domačimi podjetji in domačo delovno silo v naslednjih šestih ali sedmih letih, bi ta avtocesta po tem lahko postala tesna zanka okoli vrat tako državi kot njenim državljanom.