Akciza je porez, ne cestnina

Napisal: Dženan Đonlagić

Kaj poskuša ta oblast že mesece povečati, akcize ali cestnine? No, niti tisti, ki predlagajo, tega ne vedo več, kaj šele tisti, ki to podpirajo!

Zaključni izpit iz politične ekonomije, na katerem bo ta oblast končno padla, se imenuje „Spremembe in dopolnitve Zakona o akcizah v BiH“. Građane zavajajo, da to ni nov davek na njihova pleča in njihove najnižje osebne dohodke v Evropi.

Takoj na začetku si razjasnimo! Akciza je davek in to ni isto kot cestnina. Akciza, eden najstarejših davčnih oblik na svetu, je vrsta posebnega, posrednega davka na promet visokotarifnih dobrin, ki se, tako kot DDV, „prevali“ v fazi potrošnje na breme državljanov. Če to ni davek, kot mnogi namerno ali iz neznanja poskušajo predstaviti, čemu potem vloga državne institucije, Uprave za posredno obdavčevanje. No, kot sama beseda pove, za kaj je pristojna, za posredno obdavčevanje!

Kakršno koli dodatno obdavčevanje najnižjih plač in pokojnin v Evropi je ekonomsko zgrešen ukrep. Če bi se akciza na gorivo slučajno povečala, kdo jamči, da bodo naši državljani s skromnimi plačami in pokojninami povečali promet in porabo goriva z namenom povečanja javnih prihodkov iz tega davčnega vira? Nasprotno, lahko pride tudi do padca. Ali predlagatelji tega imajo kakšne izračune za to in če jih imajo, ali so jih priložili k besedilu sprememb Zakona?

Drugič, aktualna oblast ne uvaja akciz, ampak jih želi povečati. Zakaj? Zato, ker so podpisali Pismo o nameri pri IMF, v katerem so se zelo jasno izrekli, da bodo povečali akcize. Podpisali so povečanje akciz na gorivo, ne cestnin! Zakaj je to izjemno pomembno! Zato, ker v Zakonu o akcizah v BiH obstajata dve vrsti javnih prihodkov, akcize in cestnine, in se drugače obravnavata. Akcize se obračunavajo v fiksni višini in se obravnavajo kot proračunski javni prihodek.

Pomembno je to, ker to praktično pomeni, da nimajo vnaprej določenega značaja namenskega javnega prihodka oziroma tistega, ki ima jasen namen porabe. V „njihovem“ primeru to pomeni, da akcize vstopijo v državni proračun in nato (po plačilu obroka za zunanji dolg) preko sistema tako imenovane prerazporeditve z enotnega računa gredo proti proračunom Entitet in Brčko Distrikta.

Nikjer ni določeno, da bo ta denar vložen v izgradnjo avtocest in cest. Da ne govorimo o tem, da aktualna oblast ni predložila poročila o tem, v kaj in na katerih infrastrukturnih projektih so bila porabljena dosedanja denarna sredstva, zbrana na podlagi akciz in cestnin?

Največja zmeda in popoln poraz, razglašenost vladajočega orkestra se dogaja na nedavno održani seji Upravnega odbora Uprave za posredno obdavčevanje, ko pride do predloga za povečanje cestnin, ne akciz, za novih 0,15 KM. Kaj je zdaj to? Kakšno protislovje! Cestnine se prav tako kot akcize (davek) pobirajo že leta in znašajo 0,25 KM na liter goriva, od katerih 0,10 KM gre za izgradnjo avtocest in 0,15 KM za izgradnjo cest. S tem „najnovejšim“ predlogom povečanja za 0,15 KM bi to na koncu pomenilo 0,20 KM (+0,10 KM) za avtoceste in 0,20 KM (+0,05 KM) za ceste. Kaj je na koncu sprejeto na tej seji, vedo le ptice?

Če bi aktualna oblast želela in imela namen graditi, bi se morala obrniti na alternativne vire financiranja infrastrukturne izgradnje, kar pa ne bo pomenilo povečanja davkov. Da vladajoči ne bi rekli, da samo kritiziramo brez ponujanja kakršnih koli rešitev, evo predloga, ki ne bo dodatno „vlačil rok oblasti v žepe državljanov“ preko dvigovanja davkov.

Dva taka alternativna vira financiranja sta: Prvi, najmočnejši dolgoročni ekonomski vir za financiranje infrastrukturne izgradnje (nove investicije v avtoceste, hitre ceste, mostove, energetski sektor preko obnovljivih virov energije) je dati v obratovanje DRŽAVNO NEFINANČNO PREMOŽENJE in ga pretvoriti v denar za nove investicije v državi kot celoti. To je eden najmočnejših alternativnih virov financiranja infrastrukturne izgradnje, ki ne gre „preko hrbta“ državljanov! Premoženje BiH iz sukcesije in tako imenovani pasivni premoženjski bilanci BiH, entitet FBiH in RS, so odgovor tistim, ki trdijo, da je povečanje akciz dolgoročni ekonomski ukrep za izgradnjo infrastrukture v BiH.

Zapuščinski postopek SFRJ (sukcesija) je državi BiH zagotovil dovolj premoženjskih možnosti, da lahko, ne glede na vojno in privatizacijsko-kriminalno pustošenje tega premoženja, z dobrim managerskim in profesionalnim upravljanjem teh virov, zagotovi državi nov finančni vir za popolnoma nov investicijski cikel v državi. Poleg tega bi se na ta način ustavilo nadaljnje notranje in zunanje javno zadolževanje vseh ravni oblasti.

Drugi, denarni vir je vgraditi ločen kriterij za financiranje izgradnje avtocest in cest po vsej državi znotraj kriterijev in tako imenovanih koeficientov pred prerazporeditvijo denarja, ki gre z enotnega računa trezorja na ravni države proti Entitetom in Brčko Distriktu.

Če se lahko takoj izloči za servisiranje in odplačilo zunanjega dolga, storite to tudi za izgradnjo in tako dokažite, da vam je mar za vlaganja in pogovor o ekonomiji, vse brez povečanja obstoječih davkov, ker to družbo čaka davčno razbremenitev, nikakor pa ne povečanje davkov.

Na koncu večmesečne blamaže, predvsem Sveta ministrov BiH in Upravnega odbora Uprave za posredno obdavčevanje, je ta oblast izgubila vsakršno verodostojnost in zato ne sme in ne sme priti do dodatnega denarja tako, da bo, po kdo ve kolikokrat, „vlekla roke v žepe državljanov“ in ga „zmetala“ v krpanje predvolilnih proračunov in „nakup“ novih volitev leta 2018.

Avtor besedila je dr. Dženan Đonlagić, redni profesor javnih financ na Ekonomski fakulteti Univerze v Sarajevu in vodja kluba poslancev Demokratske fronte v Predstavniškem domu Parlamenta Federacije BiH.