Akademske svoboščine na univerzah v BiH vse bolj ogrožene s političnimi pritiski

(Patria) - Na univerzah v Bosni in Hercegovini so avtonomija in akademske svoboščine vse bolj ogrožene s političnimi pritiski, medtem ko se visoko šolstvo namesto s reformami in razvojem ukvarja z obrambo lastne institucionalne neodvisnosti, je bilo danes sporočeno na seji Združenja neodvisnih intelektualcev "Krog 99" na temo "Avtonomija in akademske svoboščine univerze v BiH in evropskem prostoru".

Uvodničarji so bili rektor Univerze v Zenici Jusuf Duraković, nekdanji rektor Univerze v Sarajevu Muharem Avdispahić in nekdanji rektor Univerze "Džemal Bijedić" v Mostarju Elvir Zlomušica.

Duraković je opozoril, da se v Bosni in Hercegovini malo govori o akademskih svoboščinah, čeprav sta avtonomija univerze in akademska samouprava zagotovljeni z Okvirnim zakonom o visokem šolstvu BiH.

Po njegovih besedah problem nastaja, ker nižje ravni oblasti, predvsem kantoni, pogosto ne spoštujejo višjih pravnih aktov, kar odpira prostor za politični vpliv na upravljanje univerz.

Poudaril je, da je Univerza v Zenici v zadnjih štirih letih prejela štiri odločbe Ustavnega sodišča BiH, s katerimi so bili posamezni določbi kantonalnega Zakona o visokem šolstvu razglašeni za neustavne in neskladne z državnim okvirnim zakonom.

Spomnil je, da so bile izpodbijane določbe, s katerimi je kantonalna oblast dajala soglasje k izvolitvi rektorja in prorektorja, upravnemu odboru pravico sprejemanja statuta univerze, pa tudi možnost razrešitve rektorja.

- Imamo problem z bahato politiko in oblastjo, ki želi Univerzo v Zenici postaviti pod popoln politični nadzor - je dejal Duraković.

Poudaril je, da je dodaten problem dejstvo, da se vprašanje usklajenosti zakonov z Okvirnim zakonom lahko odpre le skozi sodne postopke, po katerih redno sodišče odloča, ali bo predmet poslalo Ustavnemu sodišču BiH.

Glede evropskih izkušenj je Avdispahić spomnil, da univerza spada med redke institucije, ki so skozi stoletja ohranile kontinuiteto in prepoznavno družbeno vlogo.

Dejal je, da evropska tradicija visokega šolstva temelji na akademski svobodi, institucionalni avtonomiji in samoupravi univerz, od Humboldtove tradicije do sodobnega evropskega prostora visokega šolstva.

Spomnil je tudi na Magno Charto Universitatum iz leta 1988, ki so jo podpisali rektorji evropskih univerz, med njimi tudi Univerza v Sarajevu, ter poudaril, da ta dokument potrjuje neločljivost visokega šolstva, raziskav in avtonomije univerz.

Avdispahić je navedel, da sodobni evropski model predvideva, da država definira pravni okvir, strateške cilje in skupni grant za financiranje, medtem ko univerza samostojno upravlja sredstva, načrtuje razvoj in sprejema akademske odločitve.

- Ključno evropsko načelo je, da država definira cilje, univerza pa izbere akademske mehanizme za njihovo uresničevanje, ne da bi ministrstvo operativno upravljalo akademske odločitve - je dejal Avdispahić.

Ocenil je tudi, da obstoječi model trezorskega poslovanja odpira vprašanje, ali so univerze samostojne javne institucije ali le administrativni uporabniki proračunskih sredstev.

Zlomušica je opozoril, da univerze v Bosni in Hercegovini zaostajajo za večino držav, nastalih po razpadu nekdanje Jugoslavije, eden od razlogov pa vidi prav v ogroženi avtonomiji visokošolskih ustanov.

Dejal je, da se univerze preveč ukvarjajo same s seboj in političnimi pritiski, namesto s reformami in vključevanjem v procese, ki bi jih približali kakovosti evropskih univerz.

Po njegovih besedah je očitno mešanje političnih strank in verskih skupnosti v delo univerz, pa tudi izostanek močnejšega odpora znotraj same akademske skupnosti.

Kot primer odpora pritiskom je navedel Univerzo v Beogradu, ki je bila v zadnjih letih, kot je dejal, izpostavljena močnim političnim napadom.

Zlomušica je ocenil, da je avtonomija univerz v BiH danes, v večji ali manjši meri, ogrožena na vseh visokošolskih ustanovah.