Akademik Filipović je zadužil BiH, razumel je njen pravi duh

SARAJEVO, (Patria) – V Rektoratu Univerze v Sarajevu je potekala komemoracija ob smrti akademika Muhameda Filipovića. Dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so se na ta način želeli posloviti od akademika Filipovića. Komemoracije so se udeležili člani družine, univerzitetni profesorji ter druge osebe iz akademske skupnosti, javnega in družbenega življenja BiH.

Rektor UNSA Rifat Škrijelj je v svojem nagovoru dejal, da so po smrti akademika Filipovića ostala dela, ki bodo živela na UNSA, dokler bo ta institucija obstajala.

„Odhod takšnega znanstvenega velikana je težak udarec tudi za veliko večje akademske skupnosti kot je naša, vendar je neizpodbitno, da bosta lik in delo akademika Muhameda Filipovića dolgo časa odsevala v pozabi časa, saj spada v plejado bh. velikanov, ki so pustili neizbrisen pečat v znanstvenem in kulturnem ustvarjanju te države“, je dejal Škrijelj.

Poudaril je, da je bil akademik Filipović vodja generacije filozofskega mišljenja v bivši Jugoslaviji, ki je pogosto kritično dojemala takratno realnost in se je upirala rigidnemu delu takratnega sistema, s čimer je kazala na nelogičnosti, ki so iz njega izhajale.

Profesor Filozofske fakultete v Sarajevu Salih Fočo je dejal, da je akademik Filipović zadužil BiH in da se mu ta težko lahko oddolži.

„Človek, ki je zaznamoval 20. in 21. stoletje, skorajda ni otroka ali starega človeka, ki ne bi vedel, kdo je profesor Filipović. V strokovnem in znanstvenem smislu je to človek, ki je pustil več kot 2.000 bibliografskih enot, znanost in stroka pa se bosta morali podrobneje posvetiti idejam in mislim, ki jih je profesor Filipović imel. Zagotovo je to nenavadna intelektualna figura, ki je v 1000-letnem delovanju Bosne nihče ni razumel njenega duha kot on. Zato je napisal Bosanski duh in razumel bistvo in srčiko Bosne, zato danes v bivši Jugoslaviji in evropskih prostorih Bosna predstavlja nekaj specifičnega, kar mu je uspelo razkriti, in to je skupnost, kultura, pravica narodov do svojega ozemlja in svoje zemlje“, je dejal Fočo.

Fočo je poudaril, da je Filipović kot udeleženec SDA, nato MBO, pomembno afirmiral večstrankarski sistem in demokracijo.

„V politiko je vnašal znanje in ideje, ki so bile motivirane za nove vrednote in demokratične pravice narodov. Med najpomembnejše ideje, ki jih je ustvaril in za katere se je boril, je pravica narodov do svojega zgodovinskega imena in svoje zemlje. Demokratična oblast bi po njem morala služiti narodu in njegovim interesom, vendar je najpomembnejši interes po njem bila pravica do lastne države, v kateri so vsi njeni narodi in državljani enaki in enakopravni. Filipović je v vojni igral pomembno vlogo kot diplomat in udeleženec mirovnih pogajanj v Ženevi. Kot redki je razumel Bosno, njene uradne odnose, različne interese, multikulturnost, pa tudi skupnost, ki jo dela tako posebno“, je dejal Fočo.

Muamer Zukorlić iz BANU je dejal, da je Filipović plaval proti toku in da je takšne ljudi težko priznati za časa življenja.

„Taka energija znanja, poguma in dostojanstva je bila za okolico večji izziv, da zdrsne v zavist kot v spoštovanje. Čas priznanja takšnih ljudi se začne trenutek, ko odidejo s tega sveta. To je velik gubitak za narod, vendar pa je na drugi strani ponos, da smo ga imeli ravno takšnega“, je dejal Zukorlić.

Ahmed Halilović iz Ministrstva za zunanje zadeve je dejal, da je neprecenljiv prispevek Filipovića k znanosti v BiH.

„Imel je bogato kariero in pustil močan pečat v vsakem segmentu. Njegovo delovanje je dalo močan diplomatski angažma“, je dejal Halilović.