Z akademijo bom te, z akademijo boš me: Projekti, ki nimajo zveze z znanostjo

(Patria) - V nenasitni želji, da bi postali akademiki, nekateri posamezniki v Bosni in Hercegovini ne izbirajo sredstev, in ker jim Akademija znanosti in umetnosti BiH ostaja nedosegljiva, in glede na to, da Bošnjaško akademijo za znanost in umetnost (BANU) zapušča vse več članov, se je pojavila zgodba o ustanovitvi nove akademije za znanost!?

Kot izvemo, naj bi ustanovna skupščina nove akademije potekala 28. februarja v Sarajevu, v teku pa je priprava statuta akademije. Del potencialnih članov akademije želi, da se imenuje bosanska akademija znanosti in umetnosti, drugi pa bi jo raje imenovali akademija "Kralj Tvrtko", vendar še ni znano, s čim bi se ukvarjala, čeprav se že ukvarja (ali ne ukvarja) Akademija znanosti in umetnosti BiH in druge tri akademije v BiH.

Prej je SB objavila, da ginekolog Asim Kurjak in profesor Suad Kurtćehajić, sicer člana Bošnjaške akademije znanosti in umetnosti (pod nadzorom muftija Muamerja Zukorlića, poslanca v skupščini Srbije), že močno delata na ustanovitvi nove akademije znanosti in umetnosti v Bosni in Hercegovini. Kurjak je lani zapustil BANU. 

Kot Patria izve od virov blizu akademske skupnosti, bodo v okviru tehničnih znanosti v celotno zgodbo vključeni tudi Ejup Ganić, predsednik SSST-ja, in Mirsad Hadžikadić, predsednik politične stranke Platforma za progres.

Vendar pa so nastali problemi glede imena te domnevno prihodnje akademije.

Na seznamu potencialnih članov (ali seznamu želja pobudnikov) nove akademije so med drugim izkušeni diplomat Igor Davidović, ekonomist iz Banje Luke Zoran Pavlović in, zelo zanimivo, prof. dr. Ranko Škrbić, dekan Medicinske fakultete v Banjaluki, nekdanji minister za zdravje Republike Srbske in veleposlanik BiH v Srbiji ter boter Milorada Dodika. Na ožjem in širšem seznamu je najmanj 200 imen.

V stiku z nekaterimi profesorji, ki so na tem seznamu, smo odkrili, da sploh ne vedo zanj. Celó popolnoma proti takšnim idejam so in menijo, da so odveč.

„Vse to so prevare. Obstaja Akademija znanosti BiH in BANU je bil odveč. To gre v napačno smer. Nikoli ne bom član takšnih projektov, ker to nima zveze z znanostjo“, nam je povedal eden od profesorjev iz Sarajeva.

Kot smo že pisali, so edini trenutni jamstvo obstoja in pričevanje kontinuitete obstoja Bosne in Hercegovine njene državne institucije. Zato ni čudno, da so agresivni in nenehni napadi na te svetinje Bosne in Hercegovine, od kulturnih do pravosodnih, in zelo neposredno tudi na Akademijo znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, ne le od zunaj, ampak tudi od znotraj, in to z vsemi sredstvi. Čeprav je bila ustanovljena leta 1951, šest let po drugi svetovni vojni, z zelo bogatim ugledom, se delovanje ANUBiH danes poskuša omejiti na rob, njeno obstajanje pa ogroziti tudi z ukinitvijo finančnih sredstev iz državnega proračuna.

Hkrati – in verjetno ne slučajno – se v Bosni in Hercegovini poskušajo vsiliti tri etnične akademije znanosti, medtem ko sta vsaj srbska in hrvaška akademija v BiH ob vsem še pod zelo vidnim vplivom Beograda in Zagreba, ki proti Bosni in Hercegovini izvajata agresijo, najprej z orožjem, danes pa tudi z neratnimi sredstvi poskušata fragmentirati bosanskohercegovsko bit.

V takšnih razmerah je ustanovitev nove akademije nesprejemljiva in povsem odveč. Treba je le pogledati in poslušati opozorila enega najvplivnejših bh. akademikov, Esada Durakovića, ki je ob govoru o BANA-u dejal, da je "to v bistvu kontraproduktivno, ker vodi k ločevanju Bošnjakov in spodkopavanju istovrstne državne institucije, kar je odličen argument tistim, ki si prizadevajo za popolno fragmentacijo te države – do njenega razpada. Logika je tu zelo preprosta: vse, kar je v funkciji slabljenja temeljnih državnih institucij, je tudi proti bistvenemu interesu Bošnjakov, ker jih vse metode samoizolacije vodijo k palestinski usodi."