Aida Korman: Potrebna nam je izobrazba in ozaveščenost

Modna industrija je eden največjih delodajalcev v razvitih državah, kot so ZDA in Velika Britanija, in predstavlja pomemben delež svetovnega gospodarstva.

Skupni prihodki od prodaje oblačil, obutve in nakita vsako leto zabeležijo znatno rast. Tako so leta 2017 skupni prihodki modne industrije znašali 487 milijard dolarjev, leta 2018 pa 534 milijard dolarjev. Finančni strokovnjaki napovedujejo stalno rast tudi v prihodnjih letih.

Samo v Veliki Britaniji je na primer prispevek modne industrije k BDP-ju države v letu 2018 znašal 32,3 milijarde funtov (približno 37 milijard EUR), kar je 5,4 odstotka več kot leta 2016, in je večji od rasti, zabeležene v celotnem britanskem gospodarstvu.  

Je BiH vsaj točka na tej globalni zemljevidu moči?

Nekaj uspešnih modnih oblikovalcev, nekaj modnih revij in specializiranih portalov, občasne modne revije in tedni mode, mednarodno uspešni manekeni, ženske na ulicah mest v modernih kombinacijah, občasni dizajnerski kosi ... je to dovolj za stopničko više proti omenjeni moči globalnega trga?

Odgovor iščemo v stroki ... pri modni oblikovalki Idi Korman. Dejstvo, da se je izobraževala na Istituto Europeo di Design v Rimu, da ima za seboj mednarodno poklicno kariero, ki med drugim vključuje tudi italijanske modne hiše, kot so Lancetti, Valentino, Gattinoni, Sorelle Fontana, ter delo z britansko legendo modnega oblikovanja Alexandrom McQueenom, te umetnice ne ovira pri tem, da bi bila resnično predana misiji nenehnega predstavljanja svoje države, spretno povezujoč njeno kulturno dediščino, zgodovino, umetnost in dizajn.

PATRIA: Nekoč ste izjavili, da 'živite modo'. Je težko živeti modo v BiH?

KORMAN: Je (smeh). V BiH je problem, da je trg majhen in da ni ozaveščen. V bistvu potrebujemo izobrazbo ... glede vsega. Še vedno nimamo fakultete za modno oblikovanje, niti nimamo katedre za modno oblikovanje na nobeni fakulteti. Kar imamo, so tekstilno-tehnološke fakultete, v okviru katerih se poučuje modno oblikovanje. Vendar tekstilna tehnologija in modno oblikovanje nista isto. Modni oblikovalec se drugače izobražuje ... Seveda mora vsak modni oblikovalec poznati osnove krojenja in materiale, da lahko nekaj ustvari, da se to lahko obleče. Vendar, če se želimo resno ukvarjati z modnim oblikovanjem in ga povezati s industrijo, potem nujno potrebujemo akademijo za modno oblikovanje.

PATRIA: Modna industrija je ena najvplivnejših in najdonosnejših industrij na svetu. Pri nas, kot ste pojasnili, modna industrija ne obstaja zaradi pomanjkanja razumevanja in s tem tudi ne podpore za njeno ustvarjanje in razvoj. Kaj je razlog – dejstvo, da smo država v razvoju, ali so v igri naša prepričanja ... npr. da je moda nekaj futilnega?

KORMAN: Poleg tega, da nimamo izobraževanja za modno oblikovanje, kjer bi se skozi izobraževalni sistem vcepila državljanska zavest in zavest o lepem, estetiki in modi, naš izobraževalni sistem ni usklajen s tržnim sistemom.

V BiH imamo propadlo tekstilno industrijo. Od povojnega obdobja do danes se je naša tekstilna industrija ukvarjala izključno s 'lohn' posli. Dolgoročno gledano, lohn posli niso vzdržni – v našem primeru iz tujine pošiljajo vse, igle, sukance, materiale, kroje, mi pa tukaj samo sestavljamo oblačila. Praktično se v BiH uporablja samo poceni delovna sila, ki pa v primerjavi z nekaterimi državami, kot sta Bangladeš, Tajska itd., ni več niti poceni. Kar pomeni, da bo naša tekstilna industrija popolnoma propadla.

Z analizo in vrednotenjem učnih načrtov in programov v tekstilnih šolah sem med drugim ugotovila, da je treba uskladiti trg dela in izobraževalni sistem. Celo skozi obstoječi izobraževalni sistem ne usposabljajo mladih ljudi dovolj, da bi takoj lahko uporabili znanje v praksi, potrebujejo dodatno usposabljanje.

Modna industrija je res donosna, mi pa nekako zaostajamo – pri nas se ni zgodila ne prva ne druga industrijska revolucija ...

Če upoštevamo, da je Italija po drugi svetovni vojni začela z industrializacijo in da se je tekstilna industrija zagnala, so ugotovili, da bi določeni izdelki, proizvedeni v Italiji, torej 'made in Italy', lahko osvojili svet, vendar na način, da bi jih združili z dizajnom. Dizajn je bil potreben za zasnovo zunanjega videza, bodisi da gre za uporabne predmete, produktni dizajn ali modni dizajn.

Italijani so imeli krojače, ki so v petdesetih letih delali visoko modo za Hollywood, obleke po meri, zaradi katerih so prihajali v Rim. To so tudi obdržali, vendar so se v šestdesetih letih, ko se je začela industrializacija, združili z oblikovalci, naredili proizvodne linije, zasnovane npr. z Armanijem, nekaj kasneje z Versacem, in nato začeli izvažati. E, to je tisto, kar potrebujemo, ker nenehno vztrajamo pri tem, da moramo kupovati domače, vendar kot država ne moremo obstati samo na tem zelo majhnem področju. Moramo izvažati. Sama tekstilna industrija, ki pogosto kopira modele, je še vedno 'no-name', nima izgrajenih blagovnih znamk, ne jemlje naših oblikovalcev, ki so že izgrajeni, imajo ime, da bi naredili kakšen preboj na modno sceno v tujini, da bi z združenimi močmi naredili nekaj na Milanskem ali Londonskem tednu mode ali kje drugje, kamor prihajajo kupci, ki bi naročali. Tako bi se začelo resno poslovanje.

 

 

PATRIA: Vtis je, da samo kot mantro ponavljamo 'kupuj domače', medtem ko hitimo kupiti karkoli s tujo znamko. Zdi se, da ne cenimo domačega?

KORMAN: Res je tako. Ljudje, ki so prišli do denarja, so začeli potovati v tujino in jim je pomembneje kupiti tujega oblikovalca, npr. Armanija, ker je ta znamka statusni simbol. Nato se s temi znamkami bahajo tukaj, govorijo, da v Pariz hodijo vsaka dva meseca in tam v restavraciji plačajo biftek 50 EUR, vendar se jim zdi biftek za 20 KM v Sarajevu drag.

Tujci, ki obiščejo BiH, veliko bolj cenijo naše izdelke in kupujejo domače.

PATRIA: Delali ste z velikimi oblikovalci v Italiji, Londonu, torej ste bili izpostavljeni različnim vplivom ... So nekateri postali vaši vzorniki, kam se usmerjate?

KORMAN: Delala sem za Alexandra McQueena v Londonu. Takrat mi je bil vzornik, ker je bil drugačen od vseh, neverjetno talentiran. Po študiju v Italiji sem uspela dobiti službo pri McQueenu v Londonu in to je bilo uresničenje sanj. Še vedno spremljam delo njegove blagovne znamke ... Na žalost je naredil samomor, njegova nekdanja asistentka, s katero sem nekoč delala, je zdaj na čelu, vendar je blagovna znamka ohranila določen smer in obliko.

Obožujem oblikovalce, ki so predani umetniškemu, raziskovalnemu delu, bolj kot tiste čisto komercialne. To so med drugim belgijska šola iz Antwerpna, Margiela, tu je tudi Dries Van Noten, ki nagiba k folklornim motivom. Ko gre za Italijane, običajno pogledam vse novosti. V Italiji je vedno in povsod prisotna eleganca, vendar ti oblikovalci imajo nekaj dodatnega, pred svojim časom, in prav to mi je všeč. 

PATRIA: Oblikovalec je tudi zgodovinar in kulturolog in umetnik ... vedno v iskanju pomena in 'lepega'. Kako se spopadate z 'grdim' – predvsem mislim na okolico in obnašanje?

KORMAN: Pogosto, ko hodim po Sarajevu, opazujem zgradbe, fasade in imam potrebo, da vse to okrasim, na kakršen koli način polepšam. Potrebujemo, da vse to polepšamo. Nenehno gradimo hotele, apartmaje, pa nimamo dostopov do teh hotelov. Podremo zgodovinsko stavbo, da bi zgradili parkirišče. Nekultura je zavladala in to se kaže v vsem.

PATRIA: Ko gre za osebni stil, kaj smatrate nedopustnim?

KORMAN: Vulgarne so mi previsoke pete sredi belega dne v kontekstu poslovnega videza. To ne gre ... in še s platformo. Težka ličila sredi belega dne. Naše ženske so preobremenjene z videzom v primerjavi z ženskami na zahodu, ki so bolj sproščene in bolj skrbijo za nego. Zdi se, da je pri nas najpomembnejši zunanji videz, da bi pokrili tisto, kar je neurejeno znotraj. Kako pravijo – 'zunaj gladek, znotraj bedo'. Ženske na zahodu izgledajo dobro tudi v petdesetih letih in kasneje, ker so negovane in ne potrebujejo težkih ličil, da bi pritegnile pozornost. Še več, težka ličila so tam nedopustna.

Pri nas se ne spoštuje kodeks oblačenja. Slišala sem, da je bil v parlament končno uveden dress code, do nedavnega pa so prihajali v kratkih krilih, oprijetih oblekah.

 

 

PATRIA: Oblačenje je oblika komunikacije; z oblačili pošiljamo sporočila, signaliziramo, zavestno ali nezavedno. Čeprav vprašanje vodi k posploševanju, kako bi vi okarakterizirali stil ženske v BiH? Vidna je investicija in delo, vendar kaj o tem stilu pravite vi kot strokovnjakinja, izobražena in oblikovana v svetovnih prestolnicah mode?

KORMAN: Z eno besedo – prisiljen. Na letališčih, v premorih med leti, vedno prepoznam naše ženske – ne po tem, kako so urejene, ampak kako so prisiljeno urejene, koliko je to pretirano, ni zmernosti. Morale bi se počutiti dobro v svoji koži. Na njih je preveč ličil, kombinacije so pretežke in na silo, in hkrati vse izgledajo enako. Ampak ljudem je to težko razložiti.

Osebni stil se gradi in to traja ... Obstajajo ljudje, ki ga gradijo, vendar ga nikoli ne dokončajo. Treba je eksperimentirati, narediti korak naprej, spremeniti barve, motive, ne smemo biti uniformirani. Treba je poskusiti tudi življenje brez ličil, samo z malo rdečila in sijaja na ustnicah.

PATRIA: Primer zmernega in diskretnega, a vseeno sodobnega, so pripadnice angleške kraljeve družine, vojvodinja Kate in Meghan, ki so v središču svetovne pozornosti. Nosijo tudi dizajnerska oblačila in kose iz 'high-street' ponudbe, vendar je vse to zmerno in z okusom.

KORMAN: Da, one so vzornice, ikone stila. One blagovno znamko Velike Britanije, skozi kraljevo družino se blagovna znamka Velike Britanije. Prav v eni od študij primerov sem analizirala globalni vpliv princa Williama in vojvodinje Kate, ki je uspel segati celo do Kitajske in podreti takratno zadržanost te države do Velike Britanije.
Še ena takšna vzornica je Rania, kraljica Jordanije, ki svetu pošilja podobo svoje države: preprosta, elegantna, dostopna, nasmejana ženska. Ti isti epiteti se samodejno pripisujejo tudi državi, iz katere prihaja.

PATRIA: To samo govori v prid vplivu mode, imidža. Ta vpliv je transkontinentalen, globalen. Zato ne moremo govoriti, da 'obleka ne naredi človeka', ker ga naredi in spremeni percepcijo.

KORMAN: Strinjam se. Spomnimo se Jackie Kennedy, ki je bila vzornica vsem ženskam sveta. In še danes se ženske po vsem svetu poskušajo naličiti na njo.

PATRIA: Pogosto delate z modeli, ki ne ustrezajo stereotipu 'skinny' modelov. Je to vaše načelo?

KORMAN: Eden mojih modelov je Ćamka Bektić iz Srebrenice, ena od štirih sester, katerih slika se je pojavila v medijih, njen oče pa se ukvarja z gojenjem konj. Ćamka je tako čudovita, da pogosto sodelujeva. Spomladi je nosila mojo obleko za Avstrijski bal, naredila sem ji maturantsko obleko, sestre so si izposodile moje obleke za snemanje v Srebrenici. Meni so navdih normalna, kulturna, lepa, lepo vzgojena dekleta kot ideal ... takšne so moje stranke.