AHMIĆI - 30 LET POZNEJE Britanski polkovnik: Rekli so mi, da tukaj ubijajo ženske in otroke, nisem verjel, da se to dogaja

SARAJEVO, (Patria) - V Ahmićih pri Vitezu se danes obeležuje 30. obletnica pokola 116 Bošnjakov, ki so ga na današnji dan leta 1993 izvedle enote hrvaškega sveta obrane (HVO).

Obeležitev se je začela danes ob 9. uri na šehidskem pokopališču v Vitezu, kjer je bil izrečen Jasin za vse nedolžno stradale.

Po tem so se udeleženci odpravili proti Ahmićem, kjer je organizirana komemoracija, ki se je je udeležilo veliko število gostov.

Foto: Patria

Med njimi so predsednica Mednarodnega rezidualnega mehanizma za kazenska sodišča Graciela Gatti Santana, nekdanji britanski častnik in nekdanji poveljnik britanskega bataljona v okviru mirovnih sil ZN v BiH Bob Stewart, član Predsedstva BiH Denis Bećirović, vodja SDA Bakir Izetbegović, predsednik Združenja žrtev in prič genocida Murat Tahirović, državni poslanec Šemsudin Mehmedović, reisul-ulema Islamske skupnosti v BiH Husein efendija Kavazović, podpredsednik Federacije BiH Refik Lendo...

Stewart: Nisem mogel verjeti v to, kar sem videl

Med drugim se je zbranim obrnil človek, ki je prvi vstopil v Ahmiće in videl tisto, česar razum ne more dojeti - britanski polkovnik Bob Stewart.

- Nisem mogel verjeti, da v tej državi, kot je BiH, ubijajo moške, ženske in otroke. Pripadniki Armije RBiH, ki so bili na hribih, so mi rekli, da v Ahmićih ubijajo ženske in otroke.

Prišel sem sem in nisem verjel, da se to dogaja. Nisem mogel verjeti v to, kar sem videl. Prevajalci, ki so delali z mano, so bili z vseh strani. Vsi so danes tukaj z nami.

Foto: Patria

Včeraj smo jim podelili medalje ZN za njihovo služenje. Upam, da bo ta država šla naprej kot enotna država, ne pa kot tri ločeni deli.

To je čudovit kraj. Ljudje tukaj lahko dosežejo velike stvari. Ko sem bil tukaj, so mi pomagali ljudje, ki so preživljali svoj čas v uniformah - je dejal Stewart.

Za konec je počastil preživele in tiste, ki so izgubili življenja, družine, ki so trpele. Prav tako je poslal sporočilo politikom v BiH in jih prosil, naj ustavijo odhod mladih.

- To se bo zgodilo, če bodo mladi ljudje čutili, da imajo prihodnost. Mi Britanci resnično cenimo Bosno in Hercegovino - je dodal Stewart.

Zec: Moje otroštvo je za vedno izginilo

Eden od preživelih prič zločina v Ahmićih Adnan Zec je delil svoje izkušnje od 16. aprila 1993, ko je, kot je dejal, bil 13-letni deček, čigar otroštvo je takrat za vedno izginilo.

- Ahmići, 16. april 1993 in akcija "48 ur pepela in krvi" je kraj, kjer je moje 13-letno otroštvo za vedno izginilo. Tam je bila moja družina umorjena in nedolžne bošnjaške družine so bile umorjene in sežgane z namenom, da bi bile za vedno iztrebljene. Zbudilo me je streljanje, moji dve sestri in jaz sva starše spraševala, kaj se dogaja.

Zločinci so zažgali našo hišo, poskušali smo pogasiti ogenj, a nam ni uspelo. Prišli smo ven in videli sosede umorjene in hrvaške vojake, ki so stali ob njih. Samo 20 metrov stran pri hiši soseda Huseina so stali trije vojaki s hrvaškimi oznakami - je dejal Zec.

Pravi, da je videl vojake in pritekel do njih, ne zavedajoč se, kaj se dogaja, oni pa so ga vprašali: "Kam greš, mali? Kam greš?"

- Rekel sem, da bežim, ker se strelja, oni pa so mi rekli, da moram nazaj. Takoj ko sem se obrnil, so mi dvakrat ustrelili v hrbet. Od dveh rafalov sta me zadela dva naboja. Med padanjem sem gledal, kako starši tečejo proti meni, oče je prosil, naj njega ubijejo, pustijo pa naj mamo in sestri. Oni tega niso poslušali, ampak so trikrat rekli: ubij jih! - so pretresljive besede Adnana Zeca.

Foto: Patria

Poudarja tudi, da danes iste besede še vedno odzvanjajo v njegovi glavi.

- Še vedno gledam, kako moji starši padajo, medtem ko mi rafali odzvanjajo v ušesih. V tistem trenutku sem bil bolj neumen kot zaveden dejstva, da sem v tistem trenutku ostal popolnoma sam. Rahla dež je še naprej padal tisti dan, kot da bi poskušal pogasiti plamene iz hiš, ki so bile sistematično zažigane. Kriki otrok, stokanje in solze so se še naprej slišali - poudarja.

Dodaja tudi, da je bil osem dni ranjen in se je skrival.

- Osem dni sem se ranjen skrival in gledal grozote in pustošenje vasi ter sem mislil, da sem edini preživeli. Spraševal sem se, ali ima smisel sam na tem svetu živeti naprej. Osem dni sem krvavel in gledal ljudi, ženske in otroke, kako stokajo.

Pomagati jim nisem mogel. Padel sem v nezavest, in ko sem se zbudil, mi je bilo težko, ker sem bil edini preživeli. To je le del grozot, ki so nas, prebivalce Ahmićev, doletele - je dodal Zec.

Tudi letos so udeleženci pohoda z naslovom "Pot resnice in spomina" iz Viteza prispeli v Ahmiće, da bi počastili nedolžne žrtve, ki so jih leta 1993 zverinsko ubile enote HVO-ja.

 

Foto: Patria

Najmlajša žrtev je bila tri mesece stara dojenčica

V zgodnjih jutranjih urah, tistega 16. aprila 1993, so pripadniki HVO-ja napadli vas Ahmiće in ubili 116 Bošnjakov ter njihove hiše sežgali. Najmlajša žrtev teh zločinov je bila tri mesece stara dojenčica.

Foto: Patria

Mednarodno sodišče za vojne zločine, storjene na območju nekdanje Jugoslavije (MKSJ), je razsodilo, da so bili umori v Ahmićih zločini proti človeštvu.

Eden od poveljnikov HVO-ja Dario Kordić je bil obsojen na 25 let zapora. Zoran, Mirjan in Vlatko Kupreškić so bili obsojeni na zaporne kazni od šest do deset let za sodelovanje pri zločinu, vendar so bili z novo sodbo leta 2001 oproščeni obtožb.

Dario Kordić, ki je v avstrijskem zaporu prestajal 25-letno kazen zaradi zločinov v osrednji Bosni, med drugim tudi zaradi zločinov v Ahmićih, je bil po prestani dveh tretjinah kazni izpuščen.

Haško sodišče je obsodilo tudi nekdanjega pripadnika specialne enote HVO-ja "Džokeri" Miroslava Cicka Bralo na 20 let zapora.

Foto: Patria

Paško Ljubičić je bil obsojen na osem let zapora, po prestani dveh tretjinah kazni pa je bil izpuščen na prostost.

Tihomir Blaškić je bil obsojen na devet let zapora, na prostost pa je bil izpuščen po odsluženi kazni osem let in štiri mesece.