Ahmetović zahteva spremembe volilnega zakona BiH za več pravic Bošnjakov v RS

Sadik Ahmetović, poslanec v Predstavniškem domu PS BiH (SDA), je medresorski skupini za pripravo volilnega zakona BiH poslal pobudo, v kateri zahteva vrsto sprememb, ki bi se nanašale na občino Srebrenica in druge občine v RS, kjer so bili pred agresijo na BiH večinski prebivalci Bošnjaki, piše bosanska tiskovna agencija Patria.

- BiH je obremenjena z dediščino hudih množičnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic in humanitarnega prava najvišje stopnje. Z dediščino preteklosti, genocidom v Srebrenici, kot je bilo dokazano na Mednarodnem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo v Haagu, da bi se vzpostavila vladavina prava, izvedli dejavnosti za ublažitev posledic zločinov in ustvarili pogoje za spodbujanje miru, demokracije in sprave na območju BiH, zlasti na širšem območju Srebrenice, da bi preprečili ponovitev preteklosti, predlagam naslednje spremembe volilnega zakona BiH:

- Da se lokalne volitve za Skupščino Občine Srebrenica temeljijo na nacionalni strukturi Občine po popisu iz leta 1991.

- Da se volitve za Narodno skupščino RS za obstoječo volilno enoto, ki ji pripada Občina Srebrenica ter Občini Vlasenica, Milići, Bratunac in Zvornik, temeljijo na nacionalni strukturi po popisu iz leta 1991.

- Da se oblikuje nova volilna enota za Državni parlament, ki bo obsegala Občini Srebrenica, Vlasenica, Milići, Bratunac in Zvornik po nacionalni sestavi prebivalstva iz leta 1991.

V Srebrenici je bil izveden genocid, ki je bil pravnomočno dokazan v Haagu. Žrtve zločinov v srebreniški genocid so večinoma iz Srebrenice, pa tudi s širšega območja občin v okolici, zato predlog volilnega zakona zajema tudi druge omenjene občine.

Občina Srebrenica je bila nekakšen koncentracijski tabor, v katerem so bili vsi Bošnjaki pobiti na podlagi narodne pripadnosti. Ubitih je bilo najmanj 8371 moških in žensk.

Te občine sem opredelil kot eno volilno enoto in to je oblika pravice ter večja možnost, da imajo preživeli žrtve genocida večje udejstvovanje tako v Narodni skupščini RS kot v Državnem parlamentu. Bošnjaki so tam zdaj zvedeni na zelo skromno statistiko okoli 15 odstotkov, pred vojno pa so bili večina.