Ahmetović grozi, da ogrozi Izetbegovića, Mehmedovića in Osmanovića

Od trenutka, ko je predsednik SDA, pokojni Sulejman Tihić, v enem svojih zadnjih intervjujev dejal, da se na kongresu te stranke, načrtovanem za maj 2015. leta, ne bo več potegoval za ta položaj, se je začela do sedaj neviđena, besna predsedniška tekma za „prvega v SDA“, piše bosanska tiskovna agencija Patria.

Spomnimo, prva izrazitejša polarizacija znotraj SDA, ki je sčasoma le dobivala na moči, a je bila zaradi Tihićeve umirjenosti in pripravljenosti na kompromise vsa ta leta pod nadzorom, se je zgodila na kongresu SDA leta 2009, ko je Bakir Izetbegović izgubil proti Tihiću, ki je bil ponovno izvoljen za predsednika SDA. Sicer je Tihića na kongresu leta 2001 prvi predsednik SDA, pokojni Sulejman Tihić, imenoval za svojega naslednika.

Posamezniki so sčasoma postajali bolj ambiciozni, strasti pa so se začele razplamtevati, ko se je Tihić zaradi boja s hudo boleznijo povsem umaknil iz strankarskega in političnega življenja.

Izetbegović si od leta 2009 želi maščevati vsem, ki so takrat s svojimi glasovi delegatov pomagali Tihiću do zmage. Od maja pred petimi leti je njegova želja po prevzemu SDA le rasla iz dneva v dan.

Prva priložnost, da pokaže, kako je prevzel stranko v svoje roke, je bila od dne, ko se je Tihić, obvladan s hudo boleznijo, umaknil iz javnosti. Takrat je Izetbegović, kot namestnik predsednika SDA, začel krepiti svoj tabor, v katerem prevladujeta Denis Zvizdić in Aljoša Čampara.

Ko so sčasoma videli, da je Tihićevo zdravje vse slabše, so bolne ambicije po ohranitvi položajev premagale njihovo dotakratno zvestobo predsedniku SDA, Izetbegovićevi ekipi pa so se pridružili Amir Zukić in Asim Sarajlić.

Kako se je „opolnomočil“ v svoji nameri, da sede na predsedniški stol stranke, dokazujejo tudi izjave ob predaji kandidacijskih list junija letos, ki so v javnosti, ne glede na to, ali je bila naklonjena Tihiću ali ne, naletele na človeško in moralno obsodbo. Izetbegović je takrat dejal, da predsednik SDA nima poguma ali list, da bi jih podpisal.

Ali bo Bakir prevzel SDA v svoje roke ali ne, je v veliki meri odvisno od tega, kdo se mu bo na kongresu, ki bo predčasno ali na strankarski konvenciji, postavil po robu.

Kljub temu Izetbegoviću ne bo lahko prevzeti krmila v SDA, saj se mu, kot kažejo stvari (kar ne pomeni, da se število ambicioznih ne bo povečalo s časom), postavljajo precej močni in izkušeni politiki: Šemsudin Mehmedović, Adil Osmanović, ki je nevaren nasprotnik, čeprav ves čas sramežljivo kaže svoje ambicije po prevzemu SDA, ter na koncu Sadik Ahmetović, čigar izjava na komemoraciji ob smrti predsednika SDA, brana med vrsticami, je sporočilo ne le Izetbegoviću, ampak tudi drugim, ki kažejo željo po nasledstvu Tihića.

Podpredsednik SDA Sadik Ahmetović je v izjavi za Dnevnik FTV med drugim dejal:

„Prepričan sem, da je BiH v tem trenutku pod ravnjo napredka, na katerem je bila, ko je bil Sulejman Tihić v Predsedstvu BiH. Razlog za to je, da so tisti, ki so prišli po njem, Bosno in Hercegovino potisnili nazaj, in minilo bo še veliko časa, da bo BiH dosegla raven, na kateri je bila leta 2006.“

Na ta način je Ahmetović ne le omalovažil in minimiziral Izetbegovićev štiriletni mandat v Predsedstvu BiH, ampak je tudi odkrito sporočil, da on kot tak ni sposoben prevzeti SDA.

S to izjavo se je podpredsednik SDA vsilil kot resen tekmec za prevzem mesta predsednika te stranke.

Ahmetović je, spomnimo, preživel genocid v Srebrenici. Svoje dosedanje politično delovanje je gradil izključno na pomoči žrtvam genocida, pomoči rojstnemu mestu, vodenju srebreniške SDA. S svojim delom in angažmajem, tako v času, ko je bil poslanec SDA v Narodni skupščini RS, kot kasneje v Predstavniškem domu Parlamentarne skupščine BiH, je vedno kazal, da mu je na prvem mestu skrb za povratnike v RS, s tem pa močna in močna država Bosna in Hercegovina. Ponovno se bori za mesto državnega poslanca s teritorija Republike Srbske.

KAKO JE BAKIR SPREMINJAL MNENJE

„S politiko se bo v Bosni v naslednjem obdobju ukvarjal ali nepopravljivi entuziasti, ki vnaprej računajo na žrtev, ali naivni karieristi, ki jim bo ta izbira grenka, je dejal Izetbegović avgusta 2000.

Tri leta kasneje, decembra 2003, je dejal:

„Nimam želje, niti interesa, da postanem predsednik SDA. Nimam ambicij, da bi bil voditelj.“

Očitno so se medtem želje, interesi in ambicije spremenile, Bakir pa se je podal v boj za prevzem SDA.