Ahatović: Varnostne razmere v regiji navidezne stabilne, Vučić bodisi plaši sosede bodisi se pripravlja na notranje nemire!

Pogovarjal: Delvin Kovač

---

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je sprejel odločitev o povečanju števila specialnih enot Vojske Srbije. Med drugim je v odločitvi, ki vsebuje štiri točke, navedeno, da je treba izvesti organizacijsko nadgradnjo mirnodobne in vojne organizacije specialnih sil Vojske Srbije do projektiranega števila.

Za koga se Vučić pripravlja, kakšno sporočilo s tem pošilja svojim sosedom in kakšne so njegove ocene trenutnih varnostnih razmer v regiji, je v intervjuju za Novinsko agencijo Patria povedal bosanskohercegovski vojaški analitik Nedžad Ahatović.

Kako komentirate takšno odločitev predsednika Srbije Aleksandra Vučića?

Ahatović: V osnovi koncept organizacije dela vojske v neki državi na način ureditve, usposabljanja in opremljanja brigad za specialne operacije daje temu političnemu establishmentu možnost reševanja morebitne krize brez povzročanja splošne vojne. V primeru splošne vojne pa brigade za specialne operacije postanejo udarne sile za tako imenovano taktično podporo ali hitro reakcijo vaših oboroženih sil, ki jih lahko uporabite z morja, iz zraka in s kopnega.

Srbija že ima tak koncept, sicer omejenega tipa, saj v organizaciji Vojske Srbije že imate urejeno 72. brigado za specialne operacije in po zlu znano 63. padalsko brigado, pa tudi Odred vojaške policije "Kobre".

Povečanje števila specialnih enot lahko pomeni, da bodo obstoječe enote dodatno zapolnjene in razporejene na več pomembnih točk v Srbiji, saj je 72. nastanjena v garnizonu v Pančevem, 63. pa tradicionalno v Nišu. Lahko pa to pomeni tudi formiranje dodatnih specialnih enot in njihovo novo strateško razporeditev, le da to zahteva dodatne stroške.

Večletno in stalno usposabljanje vojaškega specialca je na ravni stalnega usposabljanja in izobraževanja vojaških pilotov, kar so astronomske številke, več kot 5 milijonov ameriških dolarjev letno po podatkih RAND korporacije. Gre za zelo kompleksno in sofisticirano usposabljanje na morju (rekah), v zraku in na kopnem v vseh vremenskih pogojih.

Dovolj je le en primer, da se vidi dimenzija aktivnosti. Namreč, taki vojaki morajo vsako leto izstreliti več kot 50.000 nabojev drobnega streliva v različnih vajah bližnjega boja, situacijskih vajah, streliščih z ovirami itd. Zaključek – več specialcev, več sredstev za usposabljanje Vojske Srbije, pa tudi večje možnosti od zatiranja neredov in vseh vrst političnih notranjih nestabilnosti do vodenja oboroženih dronov na kapitalne cilje nasprotnika.

Odločitev, ki jo je sprejel predsednik Srbije Aleksandar Vučić (Foto: RTS)

Za kaj se pravzaprav pripravlja Vučić? Je to odločitev sprejel zaradi sosedov ali notranjih razmer v sami Srbiji?

Ahatović: Glede na vse navedeno se Vučić očitno boji povzročanja notranje nestabilnosti v Srbiji, tako s strani Zahoda, kot tudi, bog pomagaj, s strani zelo močnega ruskega elementa, ki obstaja in deluje v Srbiji, in to popolnoma avtonomno od njega in njegovih političnih ciljev.

Če obrne hrbet enim ali drugim, obstaja možnost, da bo odstranjen z državnim udarom, demonstracijami ali celo v primeru Rusov z atentatom, kot so tisti bizarni primeri izginotja ruskih tajkunov. Obstajajo elementi zastraševanja tudi sosedov, seveda. Vsako krepitev vojske je hibridna grožnja, ki se javno izraža, in tako se potencialnim nasprotnikom sporoča, kakšna je vojaška moč Srbije.

Takoj naj povem, da ta vojaška moč ni majhna v primerjavi s sosedi. Primer – Srbija je v procesu dekonzervacije 100 tankov T-55 iz skladišča, ker je ta tank mehansko enostavnejši od drugih, ki so v oborožitvi Vojske Srbije, in ne more biti veliko v zastoju zaradi sankcij na rezervne dele, saj Srbija teh tankov še dvakrat toliko skladišči, od koder se lahko odstranijo vsi potrebni rezervni deli. Ko bodo tudi ti tanki v operativni uporabi, bo Srbija imela skoraj 400 tankov pripravljenih za premik, saj jih že zdaj ima več kot 280. Toliko tankov nima skupaj celotna regija.

Kakšno sporočilo sosedom s takšnim potezom pošilja Vučić?

Ahatović: Da se poleg porabljenih in doniranih 5 milijard evrov za vojaško krepitev pripravlja na konflikt v coni "srbskega sveta", torej v Črni Gori, na Kosovu ali v našem entitetu RS, kar je sicer cilj nacionalne vojaške strategije obrambe Republike Srbije. Ta dokument je sestavljen iz sedmih nacionalnih ciljev, med katerimi je poudarjena vojaška nevtralnost in "skrb za vse Srbe, kjerkoli živijo". Tam dobesedno piše, da je ohranjanje Republike srbske, kot entitete v sestavu Bosne in Hercegovine, v skladu z Daytonskim sporazumom in izboljšanje položaja Srbov v regiji in svetu od posebnega pomena za varnost in obrambo Republike Srbije.

V primeru BiH gre za dokument odprtih teritorialnih pretenzij in to v "vojaško-obrambnem" smislu. RS se namreč obravnava kot del ozemlja Srbije v konceptu obrambe z vsemi razpoložljivimi vojaškimi sredstvi ob "polnem spoštovanju Daytonskega mirovnega sporazuma in teritorialne celovitosti BiH" in vedno brez omembe naše državne suverenosti. Torej, stvari so jasne.

Kako sploh ocenjujete trenutne varnostne razmere v regiji, kdo je največja grožnja regionalni varnosti?

Ahatović: Varnostne razmere so le v navidezni stabilnosti. Regija je za NATO označena z visokim stopnjo tveganja izbruha konfliktov, posebej je poudarjena Bosna in Hercegovina, ki ima vse predpogoje, da postane žrtev ruskega hibridnega tipa vojne. Namreč, ustvarja se prostor, da se ruske proxy sile, oziroma hibridna gverila kot v Lugansku in Donecku, oborožuje in opremlja za oborožene konflikte nizke in srednje intenzivnosti. Vsekakor je bila izdelana celotna študija o odcepitvi RS od BiH v političnem in vojaškem smislu, celo javno predstavljena v člankih "Primer Arcaha (Gorski Karabah) in obramba R. srbske", ki jo je pripravil dr. Nebojša Vuković, sodelavec Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo iz Beograda 2021.

Najbližje kaosu in konfliktu sta Črna Gora in BiH. Črna Gora zaradi stalnega zaostrovanja političnih nesoglasij in umetne delitve na Srbe in Črnogorce, ki jo spodbujata Moskva, SPC in Beograd. BiH pa zaradi Milorada Dodika, ki koraka proti neodvisnosti RS z milim ali silom, katerega prav tako podpira isti trio. Kosovo ni izven območja nevarnosti. Kosovo, za razliko od BiH in Črne Gore, sicer ni država z mednarodnim priznanjem, vendar nima legitimnih elementov politične ali upravne delitve znotraj Kosova, razen ZSO, ki je zagotovljena z Bruseljkim sporazumom na severu te države.

Ahatović: Vučić se boji notranje nestabilnosti (Foto: Facebook)

Vsak upor Srbov na Kosovu je nezakonit in nelegitimen, kot vsak drug, medtem ko je v BiH definiran z entitetnim političnim sistemom, de facto široko avtonomijo do odcepitve, ki je po Daytonu prepovedana, v Črni Gori pa s politično večinsko legitimnostjo, podprto s strani verske skupnosti.

Iz vseh teh potez je mogoče razbrati organizacijo Beograda. Cilj je pridobiti prednost v procesu pogajanj o reševanju statusa Kosova. Prednost se obravnava v možnosti povzročanja konflikta za ruske interese na Balkanu. To ZDA želijo preprečiti, saj s tem preprečujejo internacionalizacijo konflikta v Ukrajini in njegovo širjenje v Evropo. Zdi se, da se pri tem ne izbirajo sredstva, da bi Beograd prepričali, naj v političnem in vsakem drugem smislu opusti Moskvo. Od tod izhaja koncept rušenja vladajočih struktur na Balkanu, ki so skorumpirane, kot da do zdaj niso bile. Ta pristop nima niti trohice ameriške zunanjepolitične teže, ki temelji na "Smart Poweru" Josepha S. Nyeja ml.

Takšen pristop seveda daje Rusom nov zagon na Balkanu, ki s tako imenovano "zrcalno strategijo" preko evrodesničarjev in njihovih teorij zarote ter s širjenjem strahu pred muslimansko večino v BiH, prisilijo Zahod, da dela tisto, česar sami niso uspeli z vojno in leti svojega vpliva na Balkanu. To ni več ekskterminacija, temveč ločevanje Bošnjakov od zahodnih vrednot, zaradi katerih so med vojno za te vrednote v agresiji na BiH preživeli celo genocid.

Seveda evrodesničarji, čeprav jih Bidenova administracija prezira, slavijo, ker so s pomočjo Hrvaške politično omejili Bošnjake (muslimane) preko odločitev OHR-ja oziroma Her Schmidta o spremembi Ustave FBiH in volilnega zakona BiH, s čimer je bil favoriziran HDZ BiH. Podobne stvari, le v drugačni politični konotaciji, se dogajajo tudi v Črni Gori in na Kosovu. Američani s takšnim pristopom, tudi v najboljši nameri, temeljito izgubljajo moralno-politično podlago, s tem kompromitirajo svoje zunanjepolitične principe in cilje, in kar je še pomembneje, ne zmanjšujejo Rusom možnosti, da povzročijo konflikt na Balkanu, če si to želijo.

Dovolj je le en primer, da se dojame dimenzija napake, ki jo dela Washington. Milorad Dodik je na črni listi ZDA, oziroma OFAC-a (US Treasury Department's Office of Foreign Assets Control). Na isti listi je tudi Jevgenij Prigožin, vodja Putinove smrtne eskadrile "Wagner", in to iz dveh razlogov zaradi vojne v Ukrajini. Z njim nihče ne govori iz ameriške administracije, nima nikakršnega obravnavanja s strani katerekoli ameriške institucije. Po drugi strani pa je Milorad Dodik zaželjen partner za oblikovanje oblasti v BiH in z njim se redno srečujejo ameriški veleposlaniki v BiH in Gabriel Escobar, posebni odposlanec ZDA za Balkan...

Veste, ne smemo se pustiti prevarati: tako Prigožin kot Dodik imata isti cilj – ustvarjanje ruskega sveta in istega šefa Vladimirja Vladimiroviča Putina, ki je mimogrede tudi na isti listi s to isto druščino. Skleniti pakt s hudičem je umazano delo. V Goethejevem "Faustu" Faust po sklenitvi pakta s hudičem in pridobitvi vsega znanja sveta, Wagnerja zasmehuje zaradi njegove vere v davno pridobljeno znanje, koga pa bo ruski "Wagner" zasmehoval na Balkanu, bomo še videli.