Ahatović o novem Kazenskem zakoniku RS: Vojaška vprašanja so izključno v pristojnosti države

Novi Kazenski zakonik Republike Srbske naj bi bil sprejet sredi leta 2017. Kot je napovedal zakonodajalec, nov zakon predvideva tudi vrsto ukrepov za zaščito ustavnega reda, piše Patria.

Za preprečevanje boja proti sovražniku, oblikovanje paravojaških in parapolicijskih služb ter za spodkopavanje obrambne moči Republike Srbske je predvidena zaporna kazen.

Avtorji zakona pojasnjujejo, da so s tem nenavadnim členom želeli zaščititi celovitost RS. To, da se nekaj še ni zgodilo, sporočajo, ne pomeni, da se ne bo.

- Recimo, imamo napad na ustavno ureditev. Kazenski zakonik mora iti naprej od tistih situacij in tistega trenutka, v katerem živimo. To so situacije, ki so predvidljive in ki jih Ministrstvo za pravosodje, kot nekdo, ki je odgovoren za ta del zakonodaje, mora predvideti kot možnost, pravi Ivanka Marković, članica Delovne skupine za pripravo Kazenskega zakonika RS.

Po mnenju vojaškega analitika profesorja Nedžada Ahatovića, če bo takšen zakon sprejet, bo v neposrednem sporu z Zakonom o obrambi BiH.

- Novi predlog Kazenskega zakonika RS obravnava obrambno moč RS in oblike njenega ogrožanja. V Kazenskem zakoniku FBiH se nahaja tudi podobna formulacija (člen 155.).

Ne glede na formulacije, sta oba kazenska zakonika v neposrednem sporu z Zakonom o obrambi BiH, v katerem v členu 2 piše „Oborožene sile so profesionalna, edina vojaška sila, ki jo organizira in nadzoruje Bosna in Hercegovina“.

V členu 82. Zakona o obrambi je v odstavku 3 navedeno „entitetni zakoni in podzakonski akti bodo usklajeni z določbami tega zakona v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega zakona“.

Torej, entiteti nimata zakonske možnosti, da v svojih kazenskih zakonikih urejata vojaška vprašanja. To je izključna pristojnost države, določena z Zakonom o obrambi. Vsi zakoni, tudi kazenski zakoniki RS in FBiH, so morali biti usklajeni z Zakonom o obrambi BiH, ki je začel veljati 5. oktobra 2005, pravi Ahatović za Patrijo.