AGRESIJA NA UKRAJINO UBIJA EVROPSKO GOSPODARSTVO Neposreden spopad Rusije in zveze NATO ne ustreza nikomur

Napisal: Armin Sijamić/NAP

---

Sinoči so svetovni mediji poročali, da sta v Poljski, ob meji z Ukrajino, umrla dva civilista zaradi raketnega napada, najverjetneje iz Rusije. Vendar to ni edini dogodek, ki je pretresel države, ki mejijo na Ukrajino. Včerajšnji dan je še en opomnik, da ukrajinska vojna povzroča škodo tudi ljudem zunaj države, ki je bila tarča agresije. Desetega marca letos se je Zagreb znašel v središču pozornosti svetovnih medijev. Čeprav so bile vse oči
sveta uprte v Ukrajino, tisti, ki so bili za to odgovorni, niso pravočasno opazili in nato niso sestrelili neznanega letečega predmeta, ki je padel na glavno hrvaško mesto.

Stara sovjetska brezpilotna letala Tupolev Tu-141 so preletela Madžarsko in Romunijo ter končala na Hrvaškem. Iz Ukrajine so prihajale obtožbe, da Rusija s tem dejanjem pošilja sporočilo Hrvaški in zvezi NATO kot celoti. Rusija je odgovorila, da njihova vojska takšnih letal ne uporablja že desetletja in da je to delo Ukrajincev.

Osem mesecev po tem dogodku se je na Poljskem zgodilo nekaj podobnega.

Glede na medijska poročila gre za dve ruski raketi, ki sta padli pet kilometrov od ukrajinske meje in ubili dva civilista. Ukrajina je za incident obtožila Rusijo, Moskva pa je tudi tokrat sporočila, da nima nič s tem incidentom in dodala, da obmejni del Ukrajine in Poljske včeraj ni bil tarča ruske vojske. Deli Ukrajine so, kot so prej poročali mediji, doživeli velik ruski raketni napad. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da ruski „teror ni omejen“ na njegovo državo in meni, da je raketni napad na Poljsko „pomembna eskalacija“ spopada in da je potreben odgovor Zahoda.

Ali je grožnja prelivanja spopada resnična?

Poljske oblasti so se odzvale odločno in hitro. S sklicem pristojnih varnostnih organov je vojska povečala stopnjo pripravljenosti in se sklicevala na 4. člen pogodbe o zvezi NATO, kar bi pomenilo, da država čuti ogroženost in od zaveznikov zahteva posvetovanja in oceno, ali je država ogrožena, od koga in kako ji je mogoče pomagati. Ta člen je bil večkrat uporabljen že prej in ne pomeni, da bo zveza NATO po posvetovanjih med državami članicami ukrepala. Zadnji primer sklicevanja na ta člen se je zgodil lani, ko se je Turčija obrnila na zaveznike zaradi smrti svojih vojakov po napadu iz Sirije. NATO takrat po posvetovanjih ni ukrepal.

Poljsko sklicevanje na ta člen, ne pa na 5. člen, ki pomeni iskanje pomoči zaveznikov in dejansko vstop v vojno zaradi napada na državo, pomeni, da bo država incident podrobno preiskala in nato zavzela stališče. To je sporočil tudi generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg, ki je na Twitterju sporočil, da je govoril s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo in sporočil, da zveza spremlja situacijo in se posvetuje. Duda je Poljake pozval, naj ostanejo mirni, in izjavil, da ni jasnih dokazov, kdo stoji za izstrelitvijo raket, niti ni dokazov, da se bo incident ponovil. Kmalu zatem je Poljska sporočila, da so rakete ruske proizvodnje. Drugi viri navajajo, da bi lahko šlo tudi za rakete, ki jih ukrajinska vojska uporablja za prestrezanje ruskih.

Nekaj prej je iz Ukrajine prišla novica, da je ustavljena dobava nafte preko naftovoda Družba, zaradi „pada napetosti“ v državi, ki jo je prizadela vojna. Prek tega naftovoda rusko nafto dobivata Madžarska, Slovaška in Češka. Madžarska je sporočila, da dobava nafte v državi za zdaj ni ogrožena in da je bilo sklicano državno Sveta za varnost, ki se bo ukvarjal s tem problemom. Dolgotrajna prekinitev oskrbe z nafto preko tega naftovoda bi lahko prinesla velike težave za te tri srednjeevropske države, česar so se mnogi bali že od samega začetka vojne.

Na desetine tisoč izstrelkov, ki jih izstrelita obe strani v Ukrajini, lahko resno ogrozi naftovod in povzroči veliko finančno in drugo škodo vsem stranem. 

Da je ta možnost zelo realna, govori tudi včerajšnja novica iz Moldavije. Ta revna država je ostala brez električne energije, ki jo uvaža iz Ukrajine, potem ko je ruska vojska zadela ukrajinsko elektroenergetsko omrežje. Po trditvah iz Moldavije je ruska vojska zadela glavno daljnovodno omrežje v Ukrajini. To je povzročilo izklop daljnovodov v Moldaviji, ki niso bili poškodovani, temveč so se „samodejno izklopili iz varnostnih razlogov“, je sporočila tamkajšnja oblast. Država je ostala brez električne energije, pristojni pa izvajajo potrebna popravila. 

Vojna na meji zveze NATO in EU

Trije incidenti v Ukrajini v samo enem dnevu so ogrozili kar pet evropskih držav na različne načine, od tega štiri članice zveze NATO in Evropske unije. Boji v Ukrajini se nadaljujejo in pričakuje se, da bosta obe strani ob prihodu zime posegli po okrepljenih topniških in raketnih napadih, saj zaradi tamkajšnjih vremenskih razmer ni mogoče izvajati velikih vojaških operacij. To v bistvu pomeni nadaljnje uničevanje Ukrajine in njene infrastrukture ter povečanje možnosti
da bodo sosednje države še bolj čutile posledice ruske agresije. Zveza NATO in EU bosta zagotovo sprejeli ukrepe za zaščito svojega prebivalstva in interesov, Moldavija pa se lahko nadeja, da se takšni dogodki ne bodo ponovili.

Zahod zagotovo ima načine, zdaj pa tudi povod, da se zaščiti pred „zašlimi“ izstrelki, ki prihajajo iz Ukrajine ali Rusije. V skladu s tem se lahko pričakuje, da bo zveza NATO okrepila svojo protizračno obrambo, povečala svojo navzočnost na Baltiku, v Črnem morju, na Poljskem in tako poslala sporočilo Moskvi. Poljska je več krat izrazila željo po okrepljeni ameriški vojaški navzočnosti na njenem ozemlju, nato po nakupu naprednega ameriškega orožja (na primer, 500 enot sistema HIMARS, Ukrajina pa jih je dobila nekaj deset), tankov Abrams (250 kosov za 4,75 milijarde dolarjev), namestitvi ameriškega jedrskega orožja na svojem ozemlju in oblikovanju vojske s 300 tisoč pripadniki, s čimer bi imela najmočnejšo kopensko vojsko v Evropi.

Zaradi ruske agresije na Ukrajino je Poljska med drugim dosegla sporazum z Južno Korejo, ki bo tej rastoči evropski sili prodala havbice, tanke in raketne sisteme za 15 milijard dolarjev. Po drugi strani pa lahko zveza NATO Ukrajini zdaj dobavi napredne sisteme za zavarovanje njenega ozemlja pred ruskimi raketnimi napadi, če se izkaže, da za incidentom na Poljskem stoji Rusija. 

Na ta način bi se zmanjšale možnosti, da bi se eden od teh treh incidentov ponovil.  

Ta vrsta pomoči Kijevu skrbi Moskvo, saj bi bistveno zmanjšala njene ofenzivne sposobnosti, eden od navedenih razlogov za napad na sosednjo Ukrajino pa je bil strah, da bo zveza NATO v tej državi namestila prestreznike raket in namestila svoje jedrsko orožje. Takšen razvoj situacije bi zagotovo bil še en poraz ruskih strategov in močan udarec ruski vojski.

Vse to bi lahko vodilo v nadaljnjo eskalacijo krize na relaciji Bruselj - Moskva, nekateri pa so šli celo tako daleč, da trdijo, da bi incidenti, kot je bil sinočnji na Poljskem, lahko sprožili jedrsko vojno. Poleg tega, da je zaradi strahu obeh strani malo verjeten neposreden vojaški spopad zveze NATO in Rusije, imata obe strani uveljavljene mehanizme komunikacije v kriznih situacijah.

Incidenti te vrste niso bili neznani niti med hladno vojno. Tako je na primer leta 1983. ZSSR sestrelila južnokorejski civilni letalo na letu med New Yorkom in Seulom in ubila vseh 269 potnikov, med njimi tudi ameriškega politika Larryja McDonalda. Odgovor ZDA je bil spremljava vseh letal, ki letijo nad Aljasko, hitro razporeditev raket Pershing II in Gryphon v Zahodno Nemčijo, komunikacija z Moskvo pa se je nadaljevala, medtem ko so se ves čas gledali preko merkov. Zato ne bi smelo presenetiti, če se bodo ZDA tokrat odločile za postavitev raket Patriot ali kakšnega podobnega sistema nekje v Evropi, Rusi pa bodo kot v preteklih letih odgovorili s tistim, kar jim je na voljo in v skladu z njihovimi interesi.

Neposreden spopad zveze NATO in Rusije si nihče ne želi!