Dnevni red, ki je bil načrtovan med Vučićevim obiskom v Sarajevu, je treba spremeniti: Dodik spet zavaja Srbijo

Napisal: Muharem Cero

Da sobotno srečanje Dodik – Vučić ni bilo le v okviru tega, kar je bilo predstavljeno javnosti, predvsem pa napovedana srbsko-srbska Deklaracija, je bilo mogoče videti skoraj iste noči, a iz ust člana Predsedstva Bosne in Hercegovine Mladena Ivanića, ki srečanja ni obiskal.

Primarni razlog Vučićevega obiska v Bosni in Hercegovini ni Deklaracija, ki je bila kot strašilo vržena pred Bošnjake, temveč veliko pomembnejši interes tako za Vučića kot za Dodika. Namreč, za kulisami Deklaracije se je dogajala kandidatura famozne „izmenjave ozemelj“ med entiteto Republika srbska in Republiko Srbijo.

Geneza zgodbe izgleda takole: Kljub sodbi Ustavnega sodišča BiH U1/11 in Zakonu o prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem Bosne in Hercegovine je Narodna skupščina RS enostransko sprejela dva zakona: Zakon o gozdovih RS in Zakon o kmetijskih zemljiščih. S temi zakoni je entiteta Republika srbska razglasila državno premoženje Bosne in Hercegovine (gozdove in gozdna zemljišča ter kmetijska državna zemljišča) za last entitete, nato pa z uporabo Zakona o stvarnih pravicah RS sebe vpisala kot lastnika v zemljiške knjige, medtem ko je dejanski lastnik, država Bosna in Hercegovina, izbrisan iz lastništva.

Tako neustavno pravno stanje, čeprav do zdaj ni bilo izpodbijano, je pravno nično in to po Zakonu o prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem Bosne in Hercegovine.

Molčenje državnega pravobranilstva BiH in pravobranilstva RS še vedno traja, čeprav sta prav ona pristojna za začetek postopkov za izbris takšnih ničnih dejanj. To jima nalagata veljavna zakona Bosne in Hercegovine.

Omeniti velja, da so neustavna dejanja tolerirali tako OHR kot tisti, ki so po ustavi pooblaščeni za oceno ustavnosti zakonov (naj se prepoznajo vodilni možje SDA).

Sestavljanju meddržavnih sporazumov o možni zamenjavi ozemlja med Republiko Srbijo in BiH mora predhoditi vrnitev v prejšnje stanje, torej vrnitev spornega ozemlja državi BiH. Šele takrat bi se ustvarile možnosti za sestavljanje veljavnih meddržavnih sporazumov. Vsak drug pristop ne bi mogel proizvesti pravnih učinkov, bil bi rušljiv in na koncu bi povzročil status pravne negotovosti za obe pogodbeni stranki.

Zdi se, da Dodik na sobotnem srečanju predsednika Vučića ni seznanil, da so v tej zgodbi njegove roke močno umazane z neustavnostjo.

V sami zgodbi ni brez greha niti druga stran – pooblaščene institucije BiH. Ali gre za spregled, neznanje ali kaj tretjega, bodo morale pojasniti javnosti. Pričakovati je, da iz diplomatske malomarnosti ne bo nastalo nič več, zato je treba predlagani dnevni red, ki je bil načrtovan med Vučićevim obiskom v Sarajevu, spremeniti.