Agencija predala poročilo: Bo kdo kazensko odgovarjal za nezakonita snemanja aretacij

Poročilo o varstvu osebnih podatkov v Bosni in Hercegovini za leto 2015, katerega predlagatelj je Agencija za varstvo osebnih podatkov v Bosni in Hercegovini, naj bi se znašlo na seji Predstavniškega doma PS BiH 19. julija, piše novinska agencija Patria.

Pričakovati je živahno razpravo o tej temi, zlasti v segmentu, ki se nanaša na snemanje aretacij in policijskih akcij, ki so se pojavile v medijih.

- Ustvarjanje predstave za javnost iz kazenskih postopkov škodi tako zasebnemu kot javnemu interesu. Postavlja se vprašanje, kako določeni mediji dobijo ekskluzivne informacije in ali za tem stoji določena oblika korupcije. Posnetki aretacij osumljencev v popolnoma zasebnem okolju, celo v spodnjem perilu, ne morejo predstavljati javnega interesa. Preiskava in aretacija osumljencev pomenita poseg v njihovo zasebnost, za kar ima policija pooblastilo. Gre za to, da mora biti vmešavanje države preko policijskih organov v pravico do zasebnega življenja v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zakonito. Izvajanje policijskih pooblastil vključuje tudi obdelavo osebnih podatkov, vendar mora biti to v skladu z načeli zakonite obdelave osebnih podatkov.

To pomeni, da se policijsko pooblastilo uporablja na način, ki ima najmanj škodljivih posledic za nosilca podatkov. Ni povsem jasno, čigavi so posnetki aretacij. Ali so policijski? Če so, se porajajo številna vprašanja, kot so: kakšna je pravna podlaga in namen, kako so postali dostopni medijem itd. Če so medijski, se porajajo vprašanja druge vrste: od kod mediji na aretaciji, ekskluzivnost dostopa posameznih medijev do informacij – je med drugim navedeno v Poročilu Agencije.

Spomnimo, da je namestnik direktorja Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA) Đuro Knežević po razrešitvi obsojenega nekdanjega direktorja SIPA-e Gorana Zubca prepovedal snemanje akcij oziroma privajanja in aretacij osumljenih oseb. Praksa v času Zubca je bila drugačna. To dejanje Kneževića so pozdravili tudi številni pripadniki SIPA-e, zlasti ker se zavedajo, da se je snemanje akcij pogosto uporabljalo za politične pritiske in škodovanje ugledu posameznih privajanih oseb.

Sicer pa so bili v času Gorana Zubca in njegove strahovlade v SIPA-i nenehno objavljani posnetki aretacij samo Bošnjakov in Hrvatov, medtem ko so aretacije osumljenih Srbov potekale brez medijske pompe, čeprav so bili aretirani desetine nekdanjih pripadnikov vojske Republike Srbske, obtoženih najbolj monstruoznih zločinov med srbsko agresijo na BiH, katerih imena in videz si javnost zasluži vedeti.

Toda zdaj je vprašanje, ali bo kdo odgovarjal za vse objavljene posnetke, saj po spletu še vedno krožijo posnetki aretiranih Živka Budimirja, Šemsudina Mehmedovića, Jerka Ivankovića Lijanovića, Kemala Čauševića in mnogih drugih, katerih spektakularne aretacije so bile objavljene z bliskovito hitrostjo.

-      Za Agencijo ni dvoma, da so javni organi dolžni obveščati javnost o svojem delu, tudi s proaktivnim pristopom. Vendar mora biti to uravnoteženo med pravico do informacije in pravico do varstva osebnih podatkov, za kar obstajajo standardi. Treba je razlikovati med javnim interesom in javnim zanimanjem, saj ne gre za enoznačna pojma. Kar je predmet javnega zanimanja, ni nujno tudi javni interes kot merljiva vrednost. Nasprotno, včasih je javni interes v nasprotju z javnim zanimanjem – je navedeno v Poročilu.