Afriške države zaradi podnebnih sprememb letno izgubijo do pet odstotkov svojega BDP

(Patria) - Afriške države vsako leto izgubijo približno pet odstotkov svojega BDP, ker nosijo večje breme podnebnih sprememb kot preostali svet.

To je navedeno v novem poročilu Svetovne meteorološke organizacije (WMO), objavljenem včeraj, po enem najtoplejših let na celini.

V poročilu je navedeno, da številne afriške države za prilagajanje podnebnim spremembam porabijo do devet odstotkov svojih proračunov.

- V zadnjih 60 letih je Afrika zabeležila trend segrevanja, ki je postal hitrejši od svetovnega povprečja - pravi generalna sekretarka WMO Celeste Saulo in opozarja, da to vpliva na vse, od prehranske varnosti, prek javnega zdravja, pa do miru.

Afrika je odgovorna za manj kot 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Hkrati pa je najbolj ranljiva regija za ekstremne vremenske pojave, vključno s sušami, poplavami in vročinskimi valovi, je sporočil WMO.

Novo poročilo se osredotoča na leto 2023, eno od treh najtoplejših let v celotni afriški zgodovini. V njem pozivajo afriške vlade, naj vlagajo v sisteme zgodnjega opozarjanja in meteorološke storitve.

Če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi, bo do leta 2030 do 118 milijonov Afričanov izpostavljenih sušam, poplavam in ekstremnim vročinam, opozarjajo v poročilu.

V podsaharski Afriki bi lahko stroški prilagajanja ekstremnim vremenskim razmeram v naslednjem desetletju znašali 30–50 milijard dolarjev letno, ocenjujejo v poročilu.

Posledice podnebnih sprememb v Afriki so že hude. Med septembrom in oktobrom 2023 je približno 300.000 ljudi po vsej zahodni Afriki prizadela poplave.

Zambija je doživela najhujšo sušo v zadnjih 40 letih, ki je prizadela skoraj šest milijonov ljudi, ekstremni vremenski pojavi v Afriki pa so se nadaljevali tudi v tem letu, pravijo strokovnjaki.

V regiji Sahel, južno od Sahare, so letos poplave prizadele več kot 716.000 ljudi, po podatkih Združenih narodov. V Maliju so oblasti prejšnji teden razglasile nacionalno katastrofo zaradi poplav, ki so od začetka deževne sezone prizadele 47.000 ljudi.

Zahodna Afrika je bila v začetku tega leta priča brezprecedenčnemu vročinskemu valu, ki je povzročil veliko število smrtnih žrtev.