Afera okoli Pelješkega mostu: Poleg bosanskih poslancev in strokovnjakov se vključujejo tudi politične stranke

Halid Genjac, predsednik Glavnega odbora Stranke demokratske akcije, bo v soboto organiziral izredno novinarsko konferenco, na kateri bo govoril o gradnji Pelješkega mostu, piše agencija Patria.

Namreč, več bosanskih poslancev bo na naslove evropskih uradnikov in institucij poslalo pismo, v katerem navajajo, da BiH nikoli ni dala soglasja za gradnjo mostu. 

V pismu je navedeno tudi, da Hrvaška spodbuja nelegalno gradnjo mostu v situaciji, ko morska meja med državama ni veljavna niti ni bila utrjena na veljaven način, Pogodba o meji med državama pa v parlamentih obeh držav ni bila potrjena/ratificirana. V pismu zanikajo trditve Hrvaške, da ima za gradnjo mostu soglasje bosanske strani. Resnica je, pojasnjujejo poslanci, da niti Parlament BiH, niti Svet ministrov, niti Predsedstvo BiH nikoli niso dali takšnega soglasja Hrvaški.

- Javnost v BiH se upravičeno sprašuje in sumi, da je zahtevano soglasje ponarejeno ali lažno podpisano s strani zaposlenih v ministrstvih RH in BiH, ki so člani HDZ iz Hrvaške in HDZ iz BiH, kar kaže na možno izvršitev kaznivega dejanja korupcije in lažnega predstavljanja, ponarejanja državnega dokumenta in navzkrižja interesov, zato zahtevamo, da pristojne bosanske institucije kot tudi institucije Evropske komisije ukrepajo v skladu s svojimi pristojnostmi, preiščejo te navedbe in kaznujejo morebitne storilce - navajajo med drugim bosanski poslanci v pismu, ki bo kmalu prispelo na naslov uradnikov EU.

Domači in mednarodni strokovnjaki pojasnjujejo, da je mednarodno pravo na strani Bosne in Hercegovine glede primera Pelješki most. Pravico do dostopa do odprtega morja ji zagotavlja tudi Konvencija Združenih narodov o pravu morja. Člen 7, odstavek 6 Konvencije Združenih narodov o pravu morja pravi, da država ne sme uporabljati sistema ravnih izhodišč tako, da zapre drugo državo pred odprtim morjem. 

- Glede na to, da bi gradnja Pelješkega mostu Bosni in Hercegovini blokirala izhod na odprto morje skozi Malostonski zaliv, BiH pa nima drugega izhoda, Hrvaška ne more tega prehoda uzurpirati in zapreti. Če Hrvaška zgradi kakršen koli most v Malostonskem zalivu, bo to pomenilo omejen dostop Bosne in Hercegovine do odprtega morja. Višina mostu, dobra prehodnost, premični in nepremični stolpi, je le odvračanje pozornosti od bistva. Hrvaška nima pravice premostiti Malostonski zaliv, ne glede na to, kakšno tehnologijo in standarde uporabi. Vprašanje je, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji je EU odobrila sofinanciranje gradnje takšnega mostu? Je Hrvaška oblast prevarala tudi Bruselj?