(Patria) - Preiskava v primeru tožilstva BiH proti osumljencu Elmedinu Karišiku, ki jo je že dalj časa vodil tožilec tožilstva BiH Džermin Pašić, kaže resne nezakonitosti v postopanju, manipulaciji z dokazi in nespoštovanju zavezujočih rokov za njeno dokončanje.
To za Novinsko agencijo Patria (NAP) razkrivajo zagovorniki osumljenca Karišika - Nina Kisić, Senad Kreho in Damir Beglerović, potem ko je tožilstvo BiH oblikovalo kazenski postopek proti Pašiću zaradi skrivanja zapiskov, v katerih je navedeno, da je prejel podkupnino.
Najnovejše informacije iz primera št. T20 0 KTOV 0023369 25 kažejo na vrsto postopkovnih napak, ki postavljajo pod vprašaj celovitost samega postopka, pa tudi varnost dokaznega gradiva v državnih institucijah, kar potrjuje, da pravna situacija Elmedina Karišika nikakor ni v skladu z ZKP BiH, navajajo Karišikovi odvetniki.
Vključen telefon in neznana baterija
Ena najbolj skrb vzbujajočih podrobnosti, dodajajo, je bila zabeležena 14. junija 2023. Ob uradnem odprtju začasno zaseženih predmetov, torej rjave papirnate vrečke z oznako sledi št. 6, je bilo ugotovljeno, da stanje dokazov ne ustreza tistemu v zapisnikih.
Namreč, mobilni telefon znamke iPhone, ki je bil predhodno začasno zasežen in zapečaten ter shranjen v rjavi vrečki, je bil najden zunaj nepretrgane vrečke, vključen z napolnjeno baterijo v polni zmogljivosti.
To je preprosto nemogoče, opozarjajo odvetniki, saj je bil telefon zasežen 9. maja 2023., samo odprtje začasno zaseženih predmetov pa je bilo opravljeno po 36 dneh, torej 14. junija 2023., kar je razvidno iz Zapisnika o odprtju in pregledu začasno zaseženih predmetov in dokumentacije tožilstva BiH št. T20 0 KTO 0023369 22 z dne 14. junija 2023.
Dodatne dvome vzbuja dejstvo, da je na zaslonu telefona bilo obvestilo o spremembi gesla za dostop, kar neposredno implicira, da je nekdo, zavestno kršeč Zakon o kazenskem postopku, imel nepooblaščen dostop do mobilne naprave po njenem zasegu in z isto napravo izvajal neznane dejavnosti, vse medtem, ko se je omenjeni mobilni telefon nahajal v pisarni tožilca Džermina Pašića, ki je na ta način kontaminiral vse začasno zasežene predmete in postavil pod vprašaj verigo hrambe le-teh.
Še ena nepojasnjena podrobnost, pravijo odvetniki, je najdba zunanje baterije, priključene na sporni telefon. Po zapisniku o začasnem odvzemu predmetov, baterija ni bila odvzeta osumljencu Elmedinu Karišiku, ni bila evidentirana v nobenem zapisniku o preiskavi, niti ne pripada temu modelu telefona.
Obramba Karišika zato upravičeno postavlja vprašanje: kdo je in s kakšnim ciljem ter po čigavem nalogu nezakonito manipuliral z dokazi v prostorih institucije tožilstva Bosne in Hercegovine?
Izločitev tožilca in vloga inšpektorja SIPA-e
Prvotni postopajoči tožilec Džermin Pašić je bil iz primera izločen s strani glavnega tožilca na zahtevo zagovornikov osumljenca, iz razlogov, določenih v členu 29. f) ZKP BiH, potem ko se je znašel kot oškodovanec v primeru oviranja dela pravosodja, kot tudi drugih kaznivih dejanj, storjenih na škodo odvetnika Mirsada Crnovršanina.
Vendar pa je kljub izločitvi tožilca Pašića, pri primeru nadaljeval delo Almir Mustajbašić, pooblaščena uradna oseba SIPA-e. Mustajbašić, ki velja za bližnjega sodelavca razrešenega tožilca, je ostal v preiskavi, čeprav se kaznivo dejanje oviranja dela pravosodja, za katerega se vodi postopek, nanaša tudi nanj, kot domnevnega oškodovanca.
Poleg Almira Mustajbašića, je pri primeru nadaljeval delo in izvajal uradne ukrepe tudi sodelavec tožilca Džermina Pašića, ki prav tako velja za njegovo bližnjo osebo - Mersudin Omerhodžić.
Mersudin Omerhodžić je sopodpisnik uradnih zapiskov št. T20 0 KTO 0023369 22 z dne 29. januarja 2025, uradnih zapiskov št. T20 0 KTO 0023369 22 z dne 24. junija 2025, ki so predmet disciplinske in kazenske prijave, ki jo je proti Džerminu Pašiću vložil glavni tožilec Milanko Kajganić.
Obramba meni, da je z nadaljnjo angažiranostjo sodelavca tožilca Džermina Pašića ogrožena objektivnost preiskave, ter da bi se morala omenjena sama izločiti iz opravljanja kakršnega koli uradnega dejanja v tem primeru.
Ignoriranje odredbe glavnega tožilca
Poleg suma v kontaminacijo dokazov, odvetniki poudarjajo, da se tožilstvo zdaj sooča tudi s problemom prebitja zakonskih rokov, določenih z Zakonom o kazenskem postopku BiH.
Glavni tožilec tožilstva BiH Milanko Kajganić, postopajoč po določenih določbah člena 225. ZKP BiH, in po pritožbi obrambe osumljenca, je sprejel Sklep o dokončanju preiskave št. A-119-6/24 z dne 22. novembra 2024, s katerim je bilo postopajočemu tožilcu naloženo, da se mora preiskava v tem primeru dokončati v roku enega leta, najkasneje pa do 6. novembra 2025. Ta rok je potekel pred mesecem dni.
Novi postopajoči tožilki Sanja Ljuboje Romić in Sanita Imamović, ki sta prevzeli primere Džermina Pašića, do današnjega dne nista sprejeli tožilske odločitve - niti ni bila vložena obtožnica, niti ni bil sprejet sklep o ustavitvi preiskave. Takšno postopanje je neposredno nespoštovanje določb Zakona o kazenskem postopku BiH, kot tudi odločitve glavnega tožilca.
Zaradi navedenega, in postopajoč izključno po določbah Zakona o kazenskem postopku in v skladu s sklepom glavnega tožilca, je obramba Elmedina Karišika 7. novembra 2025 vložila formalno zahtevo za ustavitev preiskave glavnemu tožilcu.
Do trenutka objave tega besedila, odgovor iz tožilstva BiH ni prispel, pravna usoda tega primera pa ostaja negotova, saj je moralo tožilstvo 7. novembra 2025 sprejeti Odredbo o ustavitvi preiskave v skladu z določbami člena 225. Odstavek 5. Zakona o kazenskem postopku, glede na to, da je potekel zakonski rok za vložitev obtožnice.
Ostaja še videti, ali se bo Visoki sodni in tožilski svet (VSTV) BiH odzval na navedbe o manipulaciji z dokazi in nespoštovanju določenih določb Zakona o kazenskem postopku, ter tožilskih odločitev v krovni pravosodni instituciji v državi, sporočajo odvetniki.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
