Adis Tanović: Kaj se lahko BiH nauči od turistične velesile Slovenije

Strokovnjak za turizem Adis Tanović je za novinarsko agencijo Patria analiziral turistično ponudbo Bosne in Hercegovine.
BiH je dežela naravnih lepot, ki lahko vsako leto privabi na stotine tisoč turistov in poveča letni BDP. Toda, da bi turisti zapustili denar v BiH, mora država vlagati v turizem. Predvsem je treba vlagati v infrastrukturo na planinah. Kajti, razen snega, skoraj nič drugega ne moremo ponuditi turistom. In letos na bh. planinah ni niti snega.

Tanović pojasnjuje, kaj se lahko Bosna in Hercegovina nauči od evropske turistične velesile Slovenije.

Piše: Adis Tanović

Turizma Bosne in Hercegovine ne bom primerjal s celotno Evropo, temveč z enim njenim manjšim delom - Slovenijo.

Letališča, železnice in ceste so pomembni dejavniki pri razvoju in trajnosti turizma. Po letih dela na razvoju te gospodarske panoge, nekatere države pred statističnim povečanjem števila turistov zdaj v ospredje postavljajo sloj družbe, ki jih obiskuje. Bosni in Hercegovini je še vedno dobrodošel vsak turist.  

Eden od pogojev, da se odločite za potovanje, je prav kakovost prometne infrastrukture države. Glede na stanje te infrastrukture, je Bosna in Hercegovina celo lahko zadovoljna s stalnim povečanjem števila turistov.

V dneh, ko na planinah Bosne in Hercegovine ni snega, se vidi, koliko nam primanjkuje tudi drugih vsebin, ki bi lahko zadržale turiste.

Turizem Bosne in Hercegovine in Slovenije se ne razlikuje samo v zadnjih 20 letih. Že od davnih 60. in 70. let prejšnjega stoletja ta država dela na razvoju turizma; pospešuje prometno infrastrukturo ter spremljajoče storitvene vsebine.

Slovenija tudi danes nadgrajuje Hočko Pohorje. Čeprav je ta turistična destinacija znana že zadnjih 60 let. Davnega leta 1964. se je tu odvijala prva ženska smučarska tekma pod imenom „Zlata lisica“. Od takrat do danes je to destinacijo obiskalo na milijone turistov z vsega sveta.

Mesto Sarajevo, oziroma planina Jahorina, je zaradi pomanjkanja snega na Hočkem Pohorju, imelo čast gostiti to prestižno tekmovanje leta 1975. Na žalost, danes ne izkoristimo resneje ponujene priložnosti.

Med zimo na Pohorju danes ponujajo smučarske in deskarne šole, snežni vrtec, nočno smučanje z vrha Pohorja, naravno in umetno drsališče... V dneh, ko ni snega, se lahko z gondolo povzpnete na zanimive dele planine in uživate v sprehodu po označenih pohodniških poteh. Med poletjem lahko tu uživate v poletnem sankališču, jahanju konjev, vožnji po urejenih kolesarskih poteh, igranju golfa in adrenalinskem parku.
Toda, Pohorje ne neha vlagati v infrastrukturo niti po vsem tem.

Podobno je tudi s Kranjsko Goro, ki je po Hočkem Pohorju drugo največje smučišče v Sloveniji.

Celotno mesto je preurejeno, zgrajeni objekti, ki so ambientno vključeni v okolico, dajejo poseben čar temu čudovitemu kraju. Veliko hotelsko in gostinsko ponudbo dopolnjujejo trgovine z bogato ponudbo.

Na samo nekaj kilometrov od Kranjske Gore je Planica, kjer se vsako leto odvijajo smučarski skoki. Pred vsako prihajajočo sezono se na novo uredijo ceste, dostopi in sprehajalne poti.

Naravna jezera Bled in Bohinj, najslapnejši slovenski slap Savica, ki se nahaja v okviru Triglavskega narodnega parka, spomenik narave Vintgar so le nekatera od mest, ki jih lahko obiščete vse leto.

Skupno za vsa ta turistična mesta v Sloveniji je kakovostna hotelska namestitev, gostinska ponudba, raznovrstne rekreativne vsebine.

Bosna in Hercegovina je daleč od takšne turistične ponudbe. V bližini naravnih jezer skorajda nimamo kakovostne hotelske namestitve, tudi gostinska ponudba je skromna. Primanjkuje rekreativnih vsebin.