Adis Arapović: Levica lahko osvoji 300.000 glasov, a...

Skupno srečanje glavnih odborov SDP BiH in DF, dogovorjeno za soboto, prinaša veliko optimizma med državljane Bosne in Hercegovine.

BiH, ki jo oklepajo desničarji in njihovi nori programi, se sooča z resnimi problemi, od ekonomskih do resne ogroženosti vladavine prava.

Če bo imela bosansko-hercegovska levica modrost in pridobila zaupanje volivcev, lahko Bosna in Hercegovina, podobno kot se je zgodilo na primer v Makedoniji, že od prihodnjega leta zadiha s polnimi pljuči, državljani pa se lahko osvobodijo strahu. 

Po ocenah politologa Adisa Arapovića lahko stranke levice na prihajajočih volitvah osvojijo 300.000 glasov, če ponudijo sveže ideje in neoporečne obraze, kar bi pomenilo tudi zaustavitev propada bosansko-hercegovske družbe, ki že dve desetletji drsi v vse večje socialne razslojevitve. 

Arapović ni le politični analitik, ki spremlja dogajanja v Bosni in Hercegovini. Pravkar dokončuje doktorsko disertacijo na temo političnega spektra in profila političnih strank v BiH, zato so njegove analize zelo verodostojne.

Levici primanjkuje množično privabljanje članstva

Vendar, da ne bo pomote in preveč optimizma brez kritja, pravi Arapović, je treba jasno povedati, da so pred levico tudi številni izzivi, ki jih je treba premagati. Njemu osebno se zdi skrb vzbujajoče, da skoraj tri leta po volitvah in dejstvo, da teče zadnje leto mandata aktualne oblasti, levica nima močnih dokazov, da so se tako imenovane stranke levice revitalizirale in da se lahko z optimizmom pripravljajo na volitve 2018. 

„Dve dejstvi še vedno obremenjujeta glavni stranki levice, SDP in DF, in sicer ideološko in programsko iskanje ter ohranjena kadrovska slika, oziroma izostanek množičnejšega privabljanja članstva in novih vidnih obrazov,” meni Arapović. 

Na vprašanje, ali vidi vendarle dovolj optimizma zaradi skupne seje glavnih odborov SDP in DF, ki vsaj retorično obljublja novo politično obdobje v BiH, Arapović pravi, da rezultati lokalnih volitev in novejše javnomnenjske raziskave o rejtingu strank ter perspektivah levice nujno zahtevajo zavezništvo teh dveh strank, ker sta po njegovem mnenju, ne glede na to, koliko sta nedokončani, edini v BiH, ki formalno stremita k socialni demokraciji.

„Razpršitev glasov na lokalnih volitvah je bila skupni fiasko in ničemur uspeh, slabi posamezni rezultati pa so poglobili volilni poraz z izgubo osvojenih mandatov po volitvah, razpadom lastnih vrst. Torej, če želi politična levica upravičiti namen svojega obstoja, mora postati homogena celota,” pravi Arapović. 

Ni koristi od salonskega antifašizma

On meni, da ji ni nujno postati ena superstranka levice, vendar pa mora vsekakor postati večje zavezništvo na razvitih in razglašenih ciljih in programih, radikalno osredotočeno na razredna, socialna in ekonomska vprašanja, ne pa na salonski antifašizem in levi popul-patriotizem, ki po njegovem mnenju že leta prevladujeta v njuni retoriki. 

Ko razmišlja o nevarnostih, na katere lahko levica naleti na poti do vstopa v oblast in krepitve BiH družbe, Arapović pravi, da je socialna demokracija lahko in mora biti cement te družbe, ki že dve desetletji drsi v vse večje socialne razslojevitve, skoraj do meje razrednega zloma, pri čemer uporablja mednacionalne napetosti kot krinko za krajo, razgradnjo institucij, reda in zakonitosti ter uničevanje družbenega bogastva. 

Aktualni mandat se bo, kot je zdaj že gotovo, končal z zelo skromnimi rezultati vladajočih strank, nezadovoljstvo večine državljanov pa se mora politično artikulirati. To pomeni, da obstaja minimalno 300.000 glasov, ki bi jih levica lahko dobila, če bi prepričala svoje simpatizerje, da sploh glasujejo, in nato glas namenijo prav njim. 

Vendar pa mora biti levica hkrati zavedna, da ji glasov ali volilnega uspeha ne bo prinesla mantra o antinacionalizmu kot političnem, ekonomskem, socialnem in kakršnem koli drugem programu.

„Levica nam mora ponuditi sveže in radikalne leve ideje, neoporečne obraze in pripravljenost na nekompromisni obračun s kaosom tako v državnih kot v lastnih vrstah. Ali imata SDP in DF kapaciteto za kaj takega, ali sta njuna animoziteta močnejša od državniške vizije, ali lahko privabita intelektualno elito in kdo so ljudje, ki bodo nosili to epohalno breme, je vprašanje, ki ga je treba javno zastaviti. Če zelo hitro ne bo odgovorov, ne izključujem realne možnosti krepitve tretje leve struje, ki bo zapolnila prazen prostor na načelih socialne pravičnosti, solidarnosti in obračuna s tajkunsko oligarhijo in dinastijo v nastajanju,” meni Arapović.

„Polarizacija na političnem zemljevidu zori, SDA se premika v desno in s pomočjo tujih sponzorjev, javnih virov in klientelistične mreže ima močno izhodišče. SBB obvladuje center, pol-pozicijska vloga jim koristi, ofenzivna taktika pa širi razkol z SDA, privablja glasove z leve. Samo levica je v plinastem agregatnem stanju, samo levica ni artikulirala svojega značaja in profila. Če se ne bo v kratkem reformirala, jo čaka usoda, podobna stanju levice na Hrvaškem ali v Srbiji. Torej marginalna vloga, 15-odstotkov mandatov, še štiri leta. Če je to dovolj, potem nič,” zaključuje Arapović.