STATUT MRTVO ČRKO NA PAPIRJU Helez podprl Nikšićevo nadaljevanje na čelu SDP-ja in ga primerjal z Izetbegovićem, Čovićem in Dodikom

(Patria) Čeprav je veljal za enega najresnejših kandidatov za prevzem Socialnodemokratske stranke BiH, je Zukan Helez na koncu podprl idejo, da Nermin Nikšić ostane na čelu stranke, o čemer bo 5. julija odločal kongres SDP-ja.

Helez je eden od podpredsednikov SDP-ja, vendar po lastni priznanju ni bil prisoten na 80 % sestankov zaradi obveznosti kot obrambni minister BiH.

„Dogovorili so se, da se Nerminu Nikšiću mandat podaljša do leta 2026. Nič ni sporno. Če je vse v skladu s statutom, bodo delegati na koncu odločili. Lahko tudi razveljavijo in rečejo, da gremo na volitve, ker je kongres krovni organ. Kakor bo odločil kongres 5. julija, tako bo. Nermin Nikšić naj ostane do leta 2026, ker je premier FBiH in vodi te procese,“ je dejal Helez v oddaji Istraga sedmice na Hayat TV.

Da Helez ne pozna statuta svoje stranke ali da ga določbe ne zanimajo preveč, kaže nadaljevanje njegove izjave.

„Ko malo premislim, je Nermin Nikšić najmanj od teh predsednikov na tem položaju. Bakir je dlje, Dodik dvakrat dlje, Čović dvakrat dlje,“ je dejal Helez in primerjal SDP z drugimi strankami in njihovimi predsedniki.

Takšna Helezova primerjava je pokazala, da je SDP že zdavnaj izgubil demokracijo v svojem imenu, če izmed toliko članov ne morejo izbrati novega predsednika, temveč so odvisni od enega človeka in nekolicine njegovih sodelavcev, ki vodijo vso politiko SDP-ja. Ni skrivnost, o čemer je nedavno govorila tudi članica predsedstva SDP-ja Besima Borić, da vse odločitve sprejema ozek krog ljudi, zbranih okoli Nikšića.

„Izmislili so si nekakšen kolegij, ki v statutu ne obstaja, to je nekaj ljudi, predsednik, podpredsedniki in občasno povabijo koga na te sestanke in tam se vse dogovori. In ta kolegij je edini, ki vse ve in ki ima edini pravico predlagati spremembe. Mi kot SDP ne potrebujemo takšnega načina dela. Glavni odbor ima 110 članov, ali ljudje vedo, kdo so ti ljudje. To so vsi ljudje, ki delujejo v svojih okoljih. Dajte jim priložnost, da se sliši, da se jih vidi,“ je dejala Borić v Podcastu Oslobođenja.

Helez je očitno pozabil, da lahko predsednik SDP-ja po veljavnem statutu ima dva zaporedna mandata, kar je Nikšiću poteklo leta 2022. Na kongresu junija 2023. mu je bil mandat že podaljšan za dve leti. Zdaj se pripravlja enak scenarij.

Po informacijah Patrije nekatere občinske organizacije ne želijo delegirati delegatov na kongres, s čimer izražajo protest vodstvu SDP-ja zaradi nestatutarnega delovanja in podaljševanja Nikšićevega mandata.

Vsaj ena občinska organizacija SDP-ja iz Sarajeva ne bo izbrala delegatov, težave pa obstajajo tudi v drugih organizacijah.

Tako SDP Stari Grad ni imel delegatov niti na prejšnjem kongresu leta 2023, ko se je javno uprl Irfan Čengić, da se krši statut SDP-ja, in ni sodeloval na kongresu.

Niti za prihajajoči kongres SDP Stari Grad ne bo izbral delegatov, Čengić pa je član glavnega odbora in je po funkciji delegat, vendar se verjetno ne bo pojavil.

Glavni odbor SDP-ja je v svoji odločitvi o sklicu 9. kongresa navedel, da je za delegate treba izbrati člane SDP-ja, ki so se uveljavili v svojem dosedanjem delu in predvolilnih aktivnostih.

Od 870 delegatov naj bi jih 696 izbrale občinske/mestne organizacije, 174 delegatov pa je po funkciji (predsednik SDP, člani glavnega odbora, nadzornega odbora in statutarnega odbora, član predsedstva BiH, poslanci v PS BiH, Parlamentu FBiH, NSRs, poslanci v kantonalnih skupščinah, predstavniki SDP-ja v izvršni oblasti na vseh ravneh).

Čeprav je glavni odbor SDP-ja že prej določil dnevni red 9. kongresa, na katerem je načrtovano tudi sprejetje odločitve o razpisu volitev za predsednika SDP BiH, se to sploh ne bo zgodilo na kongresu.

Načrt je, trdijo dobro obveščeni viri, da nekolicina Nikšićevih najbližjih sodelavcev zbere kritično maso delegatov na kongresu, ki bo na njihov predlog ponovno podaljšala Nikšićev mandat. Glede na izjave, ki jih slišimo, tudi od samega Nikšića, je jasno, da 5. julij v SDP-ju ne bo prinesel nobene spremembe.

Nikšić je večkrat dejal, da po statutu ne more več biti kandidat za predsednika, vendar je v nasprotju s statutom junija 2023. pristal na podaljšanje mandata, enako pa bo storil tudi zdaj.

Zanimivo je, da se na primer o teh dogajanjih ne oglaša niti Denis Bećirović, ki je tudi podpredsednik SDP-ja. Vendar pa se Bećirović od vstopa v predsedstvo BiH ne pojavlja na strankarskih sestankih.