8. marca je za vedno zaprl oči heroj obrambe Sarajeva: Italijan je BiH ljubil bolj kot karkoli

Odšel je v Nemčijo, na obisk k materi in na operacijo ven, ki so mu dolgo povzročale težave. Tega 8. marca 1998. leta je najtužnejša novica iz Hamburga prispela v sarajevski dom Hajrulahovićev. 

Mustafa je doživel srčni infarkt. Ni preživel. Priljubljeni sarajevski vojni poveljnik in heroj obrambe mesta in Bosne in Hercegovine je imel le 41 let, ko nas je zapustil, piše novinarska agencija Patria. 

Šok, neverica, praznina… Žalostna novica o odhodu Italijana se je po Sarajevu razširila s svetlobno hitrostjo.

Italijan je bil član Patriotske lige, branilec mesta Sarajevo in že pred prvimi agresorskimi barikadami. Bil je prvi vojni poveljnik Prvega korpusa Armade RBiH, general Armade RBiH.

Osmi marec mnogi pomnijo po lepem, saj Dan žena preživijo v krogu ljubljenih oseb in se spomnijo svojih najdražjih. Vendar pa je bil za mnoge patriote po vsej BiH ta dan pred 17 leti eden najtežjih. 

Prava legenda bo ostala v spominu mnogih branilcev Sarajeva in BiH, ko je v supergah in majici s kratkimi rokavi organiziral sarajevske patriote po ulicah in četrtih, da bi se uprli agresorju na BiH. To je zmogel le človek, ki je s srcem ljubil BiH in ki ni varčeval s sabo. Bil je priljubljen med borci, z njimi je preživel največ časa na prvih bojnih črtah.

Mustafa Hajrulahović Talijan je bil rojen v Banja Luki 22. januarja 1957, kjer je končal srednjo šolo.

Po končani Pomorski vojaški akademiji v Splitu z odličnimi ocenami je končal šolo za pomorskega diverzanta, postal strokovnjak za diverzije na morju in kopnem.

Kot najboljši med diverzanti je postal poveljnik odreda, nato pa še diviziona. Nadaljeval je strokovno izobraževanje, se učil italijanskega jezika in odšel na šolanje v Italijo.

Nekaj kasneje je postal kapitan korvete. Vojna v Sloveniji ga je zatekla na služenju v Splitu, kjer je živel z družino. Vojne, ki jih je začela JLA, so ga dokončno odvrnile od tega poklica in Mustafa je prišel v Sarajevo.

Tega leta 1991. se je v vežah, kleteh in na srečanjih rojevala Patriotska liga.

Eno od glavnih vlog je takrat imel Mustafa. Bil je eden redkih vojaških strategov, ki so se takrat dobro zavedali zla, ki se pripravlja naši edini domovini.

Svoje znanje in bogate izkušnje je prenašal na mlade. Njegova želja je bila, da jih usposobi, da ne bi nepripravljeni pričakali vojaško silo, kakršna je bila takrat JLA. On pa je odlično vedel, s kakšnim sovražnikom se je treba spopasti. V nobenem trenutku ni varčeval s sabo, da bi zaščitil svoje Bosance in Hercegovce pred agresorjem.

Bil je priljubljen med Sarajevčani, med vojaki. Našega Italijana je bilo preprosto nemogoče ne marati. Dal je temu mestu in tej državi vse, kar je zmogel.

Bil je srečen, ko se je vojna končala. Vendar….kratko je užival v blagru svobode. Le dve leti kasneje ga je smrt prehitela.