33 leta od zločina v Ahmićih: Zahteva po soočenju s preteklostjo in trajni spomin na žrtve

(Patria) - Ob 33. obletnici vojnega zločina, storjenega v Ahmićih pri Vitezu, je več organizacij civilne družbe izdalo skupno izjavo, v kateri opozarjajo na razsežnosti zločina in pozivajo k odgovornemu soočenju s preteklostjo.

V zgodnjih jutranjih urah 16. aprila 1993. je napad na srednje-bosansko vas Ahmiće izvedla lokalna enota Hrvaškega obrambnega sveta (HVO). Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je ta zločin označilo kot zločin proti človečnosti.

Gre za enega najhujših zločinov, storjenih med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije, hkrati pa tudi največji posamični zločin med bošnjaško-hrvaškim spopadom v Bosni in Hercegovini. Ubitih je bilo 116 civilistov bošnjaške narodnosti, med njimi 32 žensk in 11 otrok, mlajših od 18 let. Ranjenih je bilo 24 oseb, uničenih pa 169 hiš in dve mošeji.

Za zločine v osrednji Bosni, vključno z Ahmići, je bil pravnomočno obsojen Dario Kordić, nekdanji politični voditelj HDZ BiH, na 25 let zapora na podlagi poveljniške odgovornosti.

Haško sodišče je ugotovilo, da je bil zločin storjen v okviru mednarodnega oboroženega spopada med Republiko Bosno in Hercegovino ter Republiko Hrvaško, s sklepom, da je imela Hrvaška „vseobsegno kontrolo“ nad HVO, vključno z načrtovanjem, usklajevanjem in organizacijo njegovih dejavnosti.

Organizacije poudarjajo, da Ahmići predstavljajo simbol širše politike, ki zahteva jasno in iskreno soočenje s preteklostjo, ter opozarjajo, da odnos do tega zločina še danes odraža pomanjkanje odgovornosti.

Od oblasti Republike Hrvaške zahtevajo, da se 16. april uradno obeležuje kot dan spomina na civilne žrtve Ahmićev, na enak način, kot se poklanjajo žrtvam vojne na območju Hrvaške.

Prav tako se zahteva, da se dejstva o zločinu vključijo v izobraževalni sistem, ter da javni mediji bolj aktivno delajo na informiranju in izobraževanju državljanov.

Posebna zahteva je naslovljena na mesto Zagreb, da se imenuje Trg ahmiških žrtev, kar bi predstavljalo trajen simbol spoštovanja in prispevek k kulturi spomina.

„Resnica, spomin in dobrososedski odnosi se morajo graditi z deli, ne le z besedami,“ je navedeno v sporočilu, z sporočilom, da je iskreno soočenje s preteklostjo ključni predpogoj za preprečevanje prihodnjih zločinov.

V okviru obeleževanja obletnice bo danes na Trgu bana Josipa Jelačića ob 11. uri potekala protivojna akcija v spomin na žrtve.

Isti dan bo v dnevniku Jutarnji list objavljen osmrtni list z imeni vseh ubitih.

Sporočilo podpisujejo: Center za ženske žrtve vojne – ROSA (Zagreb), Združenje za družbene raziskave in komunikacije (UDIK) Sarajevo, Center za državljansko pogum (Zagreb), Documenta – Center za soočenje s preteklostjo (Zagreb) in Ženska mreža Hrvaške.