29. avgusta 1189. je bila napisana Povelja bosanskega bana Kulina

Povelja bosanskega bana Kulina je bila napisana 29. avgusta 1189. leta v starobosanskem ljudskem jeziku in z bosansko pisavo bosančico. Ta dokument ni le najstarejši doslej najdeni ohranjeni bosanski državni dokument, ampak je Povelja bosanskega bana Kulina tudi najstarejši državni dokument med vsemi južnoslovanskimi narodi in državami.

Povelja Kulina bana je prvi znani diplomatski dokument, napisan v domačem jeziku, in kot takšen si zasluži pozornost tako jezikoslovcev kot zgodovinarjev, pa tudi vseh državljanov BiH. Njegova vrednost za bosansko srednjeveško zgodovino je neprecenljiva. To je prvi znani dokument, ki ga je izdal bosanski vladar vladarju, torej knezu, druge države.

Njegov pomen se odraža na dveh področjih: zgodovini bosanske državnosti in zgodovini bosanskega jezika. Kar zadeva prvi vidik, lahko rečemo, da je Kulinova povelja rojstni list bosanske državnosti. Iz njene vsebine je jasno razvidno, da je imela Bosna že v 12. stoletju urejeno državo in institucijo suverenega vladarja, čeprav obstajajo dokazi o tem že iz 10. stoletja.

To so skozi zgodovino prešuštvovali in poskušali ovreči razni zgodovinarji, geografi, politologi iz nekaterih sosednjih držav. Nekateri so celo Kulinovo poveljo uvrstili med spomenike lastne nacionalno-jezikovne zgodovine, čeprav je na njenem začetku jasno zapisano določilo "(banь) bosьnьski". Prav tako v povelji opazimo, da je imela Bosna že takrat prijateljske odnose z Dubrovnikom, ki so se nadaljevali skozi naslednja stoletja, ter da je bila takrat razvita tudi trgovina na celotnem območju takratne bosanske države.

To govori, da Bosna ni bila zaprta in da je vzdrževala stike tudi z drugimi državami. Še ena pomembna dejstva, o katerih priča ta povelja, je obstoj pisarniške pisarne na banovem dvoru, kar dokazuje dolgo tradicijo pismenosti na bosanskih tleh, pogosto pa se kultura (in včasih tudi kulturna raven) nekega naroda veže prav na začetke pismenosti pri tem narodu.

Povelja Kulina bana je ohranjena v treh izvodih v Dubrovniku. Dva izvoda se tam nahajata še danes, tretji izvod, ukraden v 19. stoletju, pa je danes v posesti Ruske akademije znanosti in umetnosti v Sankt Peterburgu v Rusiji. Mnogi menijo, da je to original med znanimi primerki. BiH je vložila zahtevo za njeno vrnitev. Rusija je zavrnila zahtevo, saj meni, da Povelja Kulina bana, kot drugi najstarejši dokument Slovanov, enako pripada tudi njihovi zgodovini.