25.000 ljudi zaradi napustilo BiH!

Demonstracije so poslale slabo sliko o Bosni in Hercegovini v svet, je za bh. novinarsko agencijo Patria (NAP) dejal Duljko Hasić, ekonomski analitik Gospodarske zbornice BiH. Poudaril je, da je največjo škodo utrpela ekonomija BiH, zlasti na področju turizma in naložb.

Kot je poudaril Hasić, podatki Turistične skupnosti kažejo, da je v prvih sedmih dneh protestov BiH zapustilo 25.000 ljudi.

- Sarajevo je bilo po priporočilu svetovnih turističnih združenj veljalo za eno od 10 najbolj zaželenih destinacij. Zdaj se je to v veliki meri spremenilo – navaja Hasić.

Glede na dogajanja, ki trajajo od 7. februarja, je jasno, da se je to odrazilo tudi na celotno poslovno okolje v naši državi.

- Vsi, ki so nameravali vlagati preko poslovnih aranžmajev, so obupali. Kapital išče varnost, tisti, ki so vložili denar, pa se bojijo za varnost svojega kapitala in obstaja strah pred umikom naložb – opozarja Hasić.

Na vprašanje, ali je to najhujša ekonomska kriza po vojnih dejanjih v BiH, Hasić navaja, da je kriza v kratkem času pustila velike posledice.

- Gospodarstveniki trpijo škodo, tisti, ki so nabavljali na odloženo plačilo, jim zdaj zahtevajo avansno plačilo, kar je dodatno obremenilo gospodarstvenike in industrijo. Dolgoročno gledano pa imamo lahko težave z ugledom v svetu – je poudaril Hasić.

O napovedih Svetovne banke, ki je konec lanskega leta objavila ekonomsko poročilo za Jugovzhodno Evropo, kjer navaja, da se v BiH v letu 2014 pričakuje ekonomska rast dveh odstotkov, Hasić pravi, da je nerealno.

- Volilno leto je, imamo ogromno število brezposelnih, zunanji dolg je ogromen in lahko rečem, da ta situacija ni vzdržna. Če bomo ohranili lansko raven, bo to uspeh – poudarja.

Sicer pa se je zunanji dolg BiH od leta 2008 do danes povečal za 100 %. Konec lanskega leta je znesek zunanjega dolga znašal 12 milijard KM. Po besedah ekonomskega strokovnjaka Hasića, BiH „nima strategije, koordinacije, programov usmerjanja denarja, pridobljenega s zadolževanjem pri Mednarodnem denarnem skladu (MMF).“

Nerealno je, navaja Hasić, vlagati denar v „proračunske luknje, v administracijo, država pa se toliko zadolžuje, da smo že vstopili v dolžniško suženjstvo.“