25. april, a ni proračuna: HDZ-ov predlog volilnega zakona 'kupuje' čas za Bevando

Piše: A. Čorbo-Zećo

---

Na seji Doma narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine (PSBiH) se bo jutri obravnaval predlog sprememb in dopolnitev volilnega zakona BiH po nujnem postopku.
Absolutno je jasno, da ta predlog, ki odstopa od vsakega civiliziranega koncepta, ne more biti sprejet na Predstavniškem domu PSBiH, vendar je Dragan Čović, prepričan, da bo podporo dobil v Domu narodov (4 delegati HDZ, plus Klub Srbov), obrnil vrstni red v postopku. Običajno je, da sprejemanje poteka iz Predstavniškega doma, vendar je tudi takšen postopek dovoljen s poslovnikom.

Dobro obveščeni viri opozarjajo, da gre za kupovanje časa, preden bo Centralna volilna komisija (CIK) razpisala splošne volitve v začetku maja.

Zgodba o spremembah volilnega zakona BiH je odvrnila pozornost od dejstva, da je danes 25. april, ministrstvo za finance BiH, ki mu predseduje Vjekoslav Bevanda iz HDZ, pa še vedno ni predložilo Svetu ministrov BiH Okvirnega dokumenta o proračunu in Osnutka proračuna za leto 2022!

Pred tem je ministrica za zunanje zadeve BiH Bisera Turković potrdila, da sta se kolegij Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, ki ga sestavljata predsedujoči Zoran Tegeltija (SNSD) ter ministrica za zunanje zadeve in finance ter zakladnico Bisera Turković (SDA) in Vjekoslav Bevanda (HDZ), dogovorila, da bo državni proračun pripravljen do 25. aprila.

Takrat je poudarila, da je to pozitivno in da bo v primeru uresničitve rešeno tudi vprašanje financiranja prihodnjih volitev v BiH.

Zahtevo za obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah volilnega zakona BiH po nujnem postopku so sicer vložili delegati Kluba hrvaškega naroda v Domu narodov Dragan Čović, Lidija Bradara, Marina Pendeš in Bariša Čolak.

V političnih krogih se glasno govori, da bi po sprejetju teh sprememb v Domu narodov PSBiH lahko bil izveden pritisk na visokega predstavnika BiH Christiana Schmidta, da bi ta sprejel zakon po volji HDZ. 

V Domu narodov bi ta predlog HDZ lahko bil sprejet brez glasov Bošnjakov, vendar pa lahko Bošnjaki v Domu narodov sprožijo postopek vitalnega nacionalnega interesa. 

Vse to je lahko alibi za HDZ, da še naprej zavlačuje s pošiljanjem proračuna v postopek, kar lahko na koncu ogrozi izvedbo volitev, kar pa je cilj HDZ, saj ne želijo na njih nastopiti brez sprememb, ki bi jim ustrezale.

Poleg tega predloga bo Predstavniški dom 27. aprila obravnaval tehnični del sprememb, o katerih so se vse stranke strinjale, vendar je sprejetje teh tudi pod velikim vprašajem. Predvsem zaradi HDZ, ki ob tem želi uveljaviti tudi politične odločitve.

V predlogu HDZ je predviden volitev članov Predsedstva BiH po t.i. elektoratskem modelu. 

„Vsi hrvaški kandidati tvorijo seznam hrvaških kandidatov, s katerega je izbran kandidat, če: dobi največje skupno število glasov med hrvaškimi kandidati v Federaciji BiH ob pogoju, da je ta kandidat osvojil največje število glasov med hrvaškimi kandidati v najmanj treh od petih županij, in sicer: Hercegovaško-neretvanski, Srednje-bosanski, Zahodnohercegovski, Kanton 10 in Posavski. Če kandidat, ki je osvojil največje število glasov v Federaciji BiH, ne izpolnjuje navedenega pogoja, se vzame naslednji kandidat s seznama hrvaških kandidatov po številu glasov in tako do konca seznama, dokler se ne najde kandidat, ki izpolnjuje navedeni pogoj“, navaja predlog.

Glede volitev delegatov v Dom narodov Parlamenta Federacije BiH je predlog sledeč: 

„Od 17 delegatov iz hrvaškega naroda se 16 izvoli iz zakonodajnih teles kantonov na način, da: Hercegovaško-neretvanska izvoli štiri delegate, Srednje-bosanska tri delegate, Zahodnohercegovska tri delegate, Hercegbosanska dva delegata, Zenško-dobojska dva delegata in Posavska dva delegata. Poslanci hrvaškega naroda iz Tuzlanske, Sarajevske, Unsko-sanske in Bosansko-podrinjske županije skupaj izvolijo enega hrvaškega delegata za Dom narodov Parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine“, navaja.

V svojem predlogu zahtevajo tudi, da se drugače izvolijo člani Centralne volilne komisije BiH, oziroma da člane potrdi Parlamentarna skupščina BiH, kar do sedaj ni bil primer, saj je po volilnem zakonu BiH člane CIK imenoval Predstavniški dom PS BiH. 

Razlogi za sprejetje tega zakona izhajajo iz izvajanja odločbe Ustavnega sodišča BiH št. 23114 z dne 1.12.2016 (sodba Božo Ljubić), kot tudi „izpolnjevanje splošnega načela demokracije, da en narod drugemu narodu ne izbira predstavnikov“, navaja obrazložitev. 

S tem predlogom HDZ ni spoštoval nobene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu od skupno petih.