20 let od pokola v Oborcih: Zločincev monstruoznih dejanj še ni doletela pravica

Pokol v Oborcih pri Donjem Vakufu se je zgodil na današnji dan leta 1995, ko so pripadniki 1. krajiškega korpusa Vojske RS ubili 28 ljudi iz Mrkonjić Grada, od katerih je bilo 24 Bošnjakov in 4 Hrvati. Gre za ljudi, ki so jih srbske sile prej aretirale, nato pa so jih prisilile, da so kopali jarke na različnih krajih: Mrkonjić Gradu, Trijebovu, Manjači, Kupresu, Bugojnu, Donjem Vakufu in drugih krajih.

Pokol se je zgodil tik pred umikom Vojske RS iz Donjega Vakufa, potem ko so ljudi odpeljali iz Železniške postaje v Oborcih in jih ustrelili. 

Bežeč s področja občine Donji Vakuf v sile Vojske Republike Srbske, so 13. septembra 1995 torej ustrelili skupino civilov v vasi Oborci.

Dan pozneje, potem ko so enote Armije BiH vstopile v zapuščeno vas, so našli trupla 28 ustreljenih ljudi, pa tudi enega preživelega. V avtentičnem video posnetku je pripadnikom sanitete povedal, kako je preživel:

- Vstopil sem v klet in se nato stisnil v eno cev. In tako sem preživel. Vstal sem, ko je začelo deževati, se izvlekel in skozi koruzo odšel gor v gozd ter čakal, kdaj bo prišla vojska Armije RBiH. Takoj ko je vojska prišla, sem se začel spuščati. Takoj so mi od veselja pritekle solze - je takrat povedal preživeli človek.

V Tožilstvu BiH obstaja zadeva, ki se nanaša na zločin na lokaciji Oborci iz septembra 1995. V tej zadevi je bila izdana odredba za izvedbo preiskave in Tožilstvo dela na zbiranju dokazov, informacij in spoznanj o teh dogodkih. Ko govorimo o vojnem zločinu v vasi Oborci, je pomembno poudariti, da gre za umor približno 20 žrtev hrvaške in bošnjaške narodnosti, ki so bili pripadniki delovnega voda, na to območje pa so bili pripeljani iz občine Mrkonjić Grad. 
 
Ukazodajalci in izvršitelji tega zločina so znani. Po besedah nekaterih vaščanov te vasi so znani tudi naslovi ukazodajalcev in storilcev v Bosanski Gradiški, Banja Luki, Bijeljini in Beogradu. Vendar je dejstvo, da se storilci mnogih zločinov danes prosto gibljejo po Bosni, razlog, zaradi katerega priče zločinov težko pristanejo javno govoriti o tem, kar so videle.

(historija.ba)