18. novembra 1990. na Občnih volitvah v SR BiH zmagali SDA, SDS in HDZ

Na današnji dan, 18. novembra 1990. leta so potekale Občne volitve na podlagi Odločitve predsednika Skupščine Socialistične republike Bosne in Hercegovine hkrati za člane Predsedstva Socialistične republike Bosne in Hercegovine in za Skupščino Socialistične republike Bosne in Hercegovine, piše bh. novinska agencija Patria.

Skupno število državljanov, vpisanih v splošne volilne imenike, je bilo 3.033.921, od tega 100.432 na začasnem delu v tujini. Da bi bile legitimne, je bilo potrebno, da se volitev udeleži več kot 50 % volivcev, vpisanih v splošne volilne imenike.

Za izvolitev članov Predsedstva Socialistične republike Bosne in Hercegovine so bile oblikovane štiri kandidatne liste (natisnjene kot deli ogromnega glasovnega lista), in sicer na katerih so bili: kandidati Muslimani, Srbi, Hrvati in ostali, ki se niso nacionalno opredelili ali so pripadali drugim narodom.

Za člane Predsedstva Socialistične republike Bosne in Hercegovine so bili izvoljeni tisti, ki so dobili relativno večino iz vsakega naroda. Predsednik Predsedstva Socialistične republike Bosne in Hercegovine je postal Alija Izetbegović.

Izvolitev 240 poslancev v dva doma Skupščine Socialistične republike Bosne in Hercegovine je morala odražati zastopanost konstitutivnih narodov v Bosni in Hercegovini po popisu iz leta 1981, z dovoljenim odstopanjem +/-15 %.

Na volitvah je od 43 registriranih strank nastopilo, samostojno ali v koalicijah, njih 15. S prepričljivo večino so zmagale SDA, SDS in HDZ z 84 % poslanskih mandatov v republiškem parlamentu, 75,5 % občinskih mandatov v občinskih skupščinah ter 60,83 % občinskih mandatov v Skupščini mesta Sarajevo.

Za predsednika Skupščine Socialistične republike Bosne in Hercegovine je bil izvoljen Momčilo Krajišnik, za predsednika vlade pa Jure Pelivan. Na podlagi takšnih volilnih rezultatov je nastala koalicija treh političnih strank z nacionalnim predznakom na območju Bosne in Hercegovine. Vendar so se že na prvih sejah jasno pokazale globoke razlike pri reševanju odprtih vprašanj. Njihovi politični interesi so bili diametralno nasprotni, predvsem v zvezi z najpomembnejšimi vprašanji suverenosti državne oblasti. Že od leta 1991 so odprta politična razhajanja prerasla v vojne spopade, ki bodo v BiH povzročili agresijo od leta 1992 do 1995 s stotinami tisočev mrtvih in genocidom, kakršnega v Evropi ni bilo po drugi svetovni vojni.