1.500 mladih iz sveta spoznalo resnico o genocidu!

Center za postkonfliktne raziskave je v zadnjih štirih letih pripeljal več kot 1.500 mladih ljudi z vsega sveta, ki so obiskali lokacije vojnih zločinov, prizorišča genocida in množične grobnice v Bosni in Hercegovini, poroča bosansko-hercegovška tiskovna agencija Patria (NAP).

Vodja projekta v Centru, Velma Šarić, za bosansko-hercegovško tiskovno agencijo Patria govori o dejavnostih Centra od njegove ustanovitve leta 2010, ki s stiki z mladimi strokovnjaki in raziskovalci z uglednih univerz ohranja in širi resnico o dogodkih med agresijo na BiH.

Šarićeva pravi, da so BiH obiskali študenti Harvardske univerze, Univerze Georgetown, Univerze v New Yorku, Univerze v Koebenhavnu itd. Center ima stalno sodelovanje z Inštitutom za pogrešane osebe (ICMP), finančna sredstva za projekte pa so prejeli od State Departmenta, veleposlaništev Norveške in Švice v BiH, Nacionalnega demokratičnega inštituta v Washingtonu, ZN...

- Center je baza, ki organizira logistiko za obiske in izobraževalna predavanja. Neizogiben je obisk vsake skupine v Srebrenici, kjer imajo na kraju samem priložnost videti razsežnosti zločinov v BiH. Nato gremo v Podrinje v identifikacijski center ICMP, kjer v hladilnici vidijo, kaj človeški um lahko načrtuje in stori. Da vidijo posledice genocida – pravi Šarićeva.

Poudarja, da skupine obiskujejo tudi lokacije, kjer so bili koncentracijski taborišči Omarska, Trnopolje in Keraterm.

- Trudimo se opozoriti na nekatera pozabljena prizorišča zločinov, kot sta Ahmići in Stupni Do. Obiski Sušice v Vlasenici in tuzlanske Kapije. Trudimo se ohraniti spomin in prenesti resnico mladim ljudem. Če bodo odnesli pravo znanje in se srečali z žrtvami, jim bo jasen značaj vojne v BiH – pravi Šarićeva.

Poleg teh projektov organizirajo razstave fotografij, ki prikazujejo portrete iz Holokavsta, Kambodže, Ruande in BiH. Lani je bila razstava postavljena na glavnih trgih v več mestih BiH (Srebrenica, Bratunac, Brčko, Bijeljina, Trebinje, Tuzla...)

- S takšnimi projekti poskušamo spodbuditi mlade ljudi, da najdejo podobne zgodbe in jih povedo na svoj način. Poskušamo naučiti mlade, da prevzamejo tveganje in pokažejo moralno odgovornost – navaja Šarićeva za NAP.

Eden od programov so tudi dokumentarni filmi. Šarićeva je delala tudi kot svetovalka pri filmu Angeline Jolie z naslovom „V deželi krvi in medu“. Poudarja, da se vseh projektov udeležijo tudi združenja žena in mater Srebrenice, ki so doživele in preživele najhujše vojne grozote.

Sicer je prvi projekt Centra za postkonfliktne raziskave projekt „Navadni junaki“, ki ga je financiral State Department leta 2010. To je projekt Univerze Yale, ki se ukvarja s specifično temo moralne hrabrosti in reševanja. Govori o ljudeh, navadnih ljudeh, ki so v času vojne, genocida in konflikta stopili pokonci in pokazali moralno hrabrost ter rešili drugega človeka.

- Posebej smo ponosni na zgodbo, ki je leta 2011 prejela tudi nagrado Medalja časti državne sekretarke ZDA Hillary Clinton. To je zgodba o Mini Jahić in Feridu Spahiću. Mina je leta 1992 skrila Ferida Spahića, ki je pobegnil z usmrtitve na Sokocu. Skupina 79 moških iz Rogatice in Goražda je bila pripeljana na naravno jamo Paklenica in vsi so bili sistematično ustreljeni. Edina oseba, ki je pobegnila, je bil Ferid. Mina se ni bala, čeprav so bili v okolici srbskih vasi. Bil je pri njej tri mesece. Tvegala je lastno življenje in življenje svojih sinov – pravi Šarićeva, kot poroča NAP.