Napisal: Armin Sijamić
Prihajajoče leto bo še eno, ki ga bodo verjetno oblikovali potezi Združenih držav Amerike – največje svetovne sile, in njenega predsednika Donalda Trumpa, ki vodi politiko, kakršni niti najboljši poznavalci politične zgodovine te države ne morejo najti podobnih primerov.
Seštevanje leta 2025 ni lahka naloga, saj obseg vsega, kar se je zgodilo v preteklem letu, zahteva veliko več prostora, kot ga en članek dopušča. To je posledica dejstva, da se nekateri ekonomski in politični procesi pospešujejo, kar na svojih plečih predvsem čutijo države in gibanja, ki se nočejo podrediti interesom velikih sil.
Eden tistih, ki je na tem področju največ delal, je bil Trump. V prvem letu svojega drugega mandata je hkrati delal na ohranjanju obstoječega razmerja moči in na spremembi položaja svoje države. V ta paradoks je Trump zašel po krepitvi številnih držav, predvsem Kitajske in njenih zaveznic, ki se upirajo ameriški prevladi. To je proces, ki ga Washington želi ustaviti in nato obrniti v svojo korist, kar je bilo jasno že pred Trumpovim vrnitvijo v Belo hišo.
Zato je morda lažje pogledati na prihajajoče leto, saj se bodo tam videli rezultati Trumpove politike v preteklem letu do Evrope, Bližnjega vzhoda, ki naj bi bil v viziji ameriškega predsednika podrejen interesom Izraela, Latinske Amerike, kjer Washington ponovno zagovarja Monroejevo doktrino, in Kitajske, ki je še ni zajezil kljub sproženi carinski in ekonomski vojni.
Trumpova kalkulacija
Eno od izhodišč, ki so ga vodili vsi ameriški predsedniki po razpadu ZSSR, čeprav kot takšno ni bilo neposredno del ameriških strateških dokumentov, je, da morajo Združene države imeti dovolj moči za vodenje dveh vojn hkrati. Čeprav gre tu predvsem za vojaško moč, to pomeni tudi sposobnost ameriške ekonomije in družbe, da ti isti vojni preneseta.
Če svet gledamo s Trumpovimi očmi, je fronta povsod. Pod udar Trumpa so prišli tudi zavezniki na Danskem in v Evropski uniji, breme financiranja Ukrajine pa prenaša na Evropejce, s čimer ustvarja pogoje za poslovanje z Rusijo in za ideološki obračun na Zahodu.
Vse, kar je Trump počel v preteklem letu na Bližnjem vzhodu, bo hitro podvrženo preizkusu časa, medtem ko Washington in Tel Aviv iščeta načine, kako zadati nove udarce Iranu in njegovim zaveznikom v regiji. Potem ko so Združene države, s pomočjo Turčije in nekaj arabskih držav, strmoglavile režim Bašarja al Asada in na oblast pripeljale nekdanjega pripadnika Al Kaide Ahmeda al Šaraa, se zdaj Trump želi prepričati, da bo Izrael dobil vse, kar želi v Siriji, Libanonu, Palestini in po vsem Bližnjem vzhodu.
Ni dvoma, da bo tudi letos posebna pozornost Washingtona namenjena Srednji in Južni Ameriki, od koder si prizadeva izriniti vpliv katerekoli druge sile.
V preteklem letu je Trump pokazal, da je fokus njegove zunanje politike na tem delu sveta. Poleg Argentine, Ekvadorja, Brazilije in Kolumbije se je Trump vmešaval tudi v razmere v Hondurasu, potem ko je že pred tem pohvalil oblast v Salvadorju. Trump bo še naprej poskušal strmoglaviti kubansko in venezuelsko oblast ter zamenjati predsednike v Kolumbiji in Braziliji.
Procesi v Latinski Ameriki so tesno povezani z ameriškim poskusom zajezitve Kitajske. V „ameriškem dvorišču“, po mnenju Washingtona, ni mesta za Kitajsko. Zatreti kitajski vpliv po vsem svetu je odvisno tudi od rezultatov takšnih poskusov na ameriških mejah. Od tam Trump namerava izriniti Kitajsko, nato pa še iz mnogih delov Evrope, Afrike, Azije in Pacifika.
Odgovor upornikov
Zaradi takšne Trumpove politike bo še naprej trajala „pobuna“ tistega, kar se imenuje „globalni jug“. To je nedavno v svojem članku opisoval finski predsednik Alexander Stubb, češ da že obstajajo jasni bloki, ki se spopadajo, in na desetine držav, ki morajo izbrati stran.
Ta obračun se dogaja pred našimi očmi, medtem ko se rušijo sedanje postavitve mednarodnega sistema, rušijo vlade po svetu, cepijo mednarodno priznane države in likvidirajo politične voditelje, Kitajska pa se sooča z vojnami na svojih mejah. Pred nekaj leti to ni bilo zamislivo.
Vzdržljivost Kitajske bo ključna za uspeh ameriških načrtov. Ne samo, da Kitajska drži nad vodo rusko gospodarstvo, ki je izpostavljeno sankcijam, ampak služi tudi kot motor razvoja mnogim drugim državam. Kitajska ne izvaža le ideologije. Kitajska je edina, ki se v mnogih področjih, vključno s tehnologijo, lahko kosa z Zahodom, kar je Evropi in Washingtonu stoletja predstavljalo prednost pred preostalim svetom. Eno od področij obračuna Washingtona in Pekinga bo tudi umetna inteligenca (AI), v boju, v katerem obstajata le dva resna tekmeca in preostali svet, ki to opazuje.
Na Kitajskem mnogi vidijo rešitev. To še posebej velja za številne afriške in azijske države, pa tudi za nekatere v Latinski Ameriki ter članice BRICS-a. Vsi računajo na kitajska posojila, trg, tehnologijo, naložbe ...
Trumpova politika je povzročila, da je Evropa začela dvomiti v namere Washingtona. Spopad Trumpa in dela evropskih vlad bo prišel do izraza v tem letu. Temu spopadu se najbolj veseli Rusija, pa tudi Kitajska, ki je Washington verjetno ne bo mogel zlomiti brez evropske pomoči.
Procesi, katerim se šibkejši prilagajajo
Tako bi se lahko tisto, kar se je začelo dogajati od ruske agresije na Ukrajino in od začetka vojne v Gazi, letos premaknilo v svojo naslednjo fazo, bodisi z nadaljevanjem spopadov na teh istih linijah ali z doseganjem nekaterih dogovorov o delitvi vpliva med velikimi in regionalnimi silami.
Ti geopolitični spopadi ustvarjajo novo stanje na terenu in vodijo do številnih sprememb. Ni dvoma, da bo zaostrovanje odnosov med Združenimi državami in Kitajsko povzročilo takšno stanje tudi v drugih delih sveta.
To je še posebej nevarno za male države in za tiste, ki kažejo nestabilnost katerekoli vrste. Veliki politični preobrati prinašajo nove realnosti na terenu in šibkejši akterji se jim morajo prilagoditi. To velja tudi za Balkan, ki je na različne načine osiromašen in opustošen. Spopad Zahoda in Rusije je tam ustvaril nove realnosti, zaostrovanje spopada Washingtona in Pekinga pa morda vodi do novih situacij, ki spominjajo na zgodbo o Naftni industriji Srbije (NIS).
Če povzamemo, bi lahko prihajajoče leto bilo burno kot preteklo. Tisto, kar so mnogi napovedovali leta, ko so govorili o spremembi svetovnega reda, se dogaja pred našimi očmi in je včasih nepredstavljivo hitro. V takšnih okoliščinah lahko od velikih sil pričakujemo, da se bodo obnašale izključno v skladu s statusom, ki ga imajo.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
