Napisal: Armin Sijamić
Otvotrajni pogovori med oblastmi Združenih držav Amerike, Danske in Grenlandije niso spremenili stališča predsednika Donalda Trumpa – otok, bogat z viri in strateško pomemben, mora biti pod nadzorom Washingtona, ne glede na to, kaj si o tem mislijo evropski zavezniki.
Evropski uradniki so že leta ponavljali, da je le vprašanje časa, kdaj bo Rusija napadla evropsko državo in da je agresija na Ukrajino le postaja na poteh Kremlja. To je trdil tudi ameriški predsednik Joseph Biden, ki je Evropejce pozival, naj pod vodstvom Washingtona okrepijo vrste do končne zmage Ukrajine nad Rusijo.
Rusija od takrat ni pridobila niti koščka tega ozemlja, ruska vojska pa v Ukrajini doživlja hude udarce.
Vendar to ne pomeni, da evropska država ne bo izgubila dela svojega ozemlja. Kot kaže, si največja svetovna sila za vsako ceno želi ozemlje zavezniške države Danske.
Takšen scenarij si Evropejci niso mogli niti zamisliti, ko so se odločili skoraj brezrezervno podpreti Bidnov načrt, da vzhodna Evropa postane neprebojna ovira za vsako rusko napredovanje proti zahodu celine in tako dokažejo zavezanost transatlantskemu zavezništvu.
Trump ne sprejema „ne“ kot odgovor
Takšen preobrat v načrtih Washingtona bi lahko povzročil številne težave v odnosih med zavezniki, pa tudi trajno škodoval ugledu Združenih držav Amerike.
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dan pred sestankom v Washingtonu dejal: „Če moramo zdaj izbirati med Združenimi državami Amerike in Dansko, izberemo Dansko.“
Prevzema Grenlandije ne želi niti večina Američanov. Le sedemnajst odstotkov Američanov to podpira, po anketi Reutersa/Ipsosa, ki je bila opravljena v začetku tega tedna.
Vendar Trumpa ne skrbijo takšne „malenkosti“, kot so volja suverenih držav, mednarodno pravo in zavezniški odnosi. V nedavnem intervjuju za The New York Times (NYT) je Trump dejal: „Moj lastni moral. Moj lastni um. To je edina stvar, ki me lahko ustavi.“
Mojster improvizacije in preusmerjanja pozornosti z bistva problema je tudi tokrat pokazal svoj talent, in sicer z izjavami svojega bližnjega sodelavca. Njegov odposlanec za Grenlandijo in guverner Louisiane Jeff Landry je ta teden dejal, da nima interesa za pogajanja z diplomati, temveč želi pogovor z ljudmi na Grenlandiji, ki ga bo obiskal marca.
Prejšnji mesec je Landry dejal, da želi „izboljšati kakovost življenja“ ljudi na Grenlandiji v zameno za večjo prisotnost ameriške vojske in dostop do redkih mineralov. S sklicevanjem na znano kuhinjo zvezne države Louisiana je Landry ta dostop opisal kot „kulinarično diplomacijo“.
Uporaba sile tudi proti zaveznikom
Evropski zavezniki še vedno nimajo odgovora na Trumpove grožnje. Doslej je bil odpor proti Trumpu le verbalen, ponujali so sporazume in se odločili, da tja za zdaj pošljejo simbolično število vojakov iz več držav. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v četrtek izjavila, da bo Trump „prevzel“ Grenlandijo, ne glede na vojaško prisotnost zavezniških evropskih držav.
Ta izjava je prišla nekaj ur po sestanku delegacij Danske in Grenlandije z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Nekateri mediji so poročali, da je na tem sestanku ameriški dvojec nastopil s taktiko „dobrega in slabega policaja“, kjer je Vance grozil s silo, Rubio pa je kazal pripravljenost na dosego obojestransko sprejemljivega sporazuma.
Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je dan prej dejal, da še vedno obstaja „temeljna nesoglasje“ z Washingtonom in da Kopenhagen ne sprejema „idej, ki ne bi spoštovale ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske in pravice grenlandskega ljudstva do samoodločbe“.
V podporo Danski je doslej najglasnejši francoski predsednik Emmanuel Macron, ki si ga je Trump v zadnjih tednih pogosto privoščil in pripovedoval o njunih domnevnih pogovorih. Macronu je jasno, da bi ameriška kraja Grenlandije od Danske imela trajne posledice, ki jih verjetno v tem trenutku nihče ne more v celoti niti doumeti.
„Če bi bila ogrožena suverenost evropske države in zaveznice, bi bile posledice tega nepredstavljive. Francija zelo pozorno spremlja situacijo in bo delovala v popolni solidarnosti z Dansko in njeno suverenostjo,“ je dejal Macron, kar je bistveno stališče Pariza in Evrope glede Ukrajine in ruske agresije.
Macron ni napovedal, kakšne ukrepe bo Francija sprejela, če bo Grenlandija odvzeta Danski, kar je prej opisal kot „novi kolonializem“. Poleg omenjenih vojakov na Grenlandiji, od katerih je del iz Francije, je Macron napovedal, da bo na Grenlandijo poslal vojaška letala in ladje.
Inzistiranje Francije na podpori Danski lahko povzroči tudi težave v odnosih med Washingtonom in Evropsko unijo. To ne veseli Trumpa, potem ko je nedavno od evropskih zaveznikov v trgovinskem sporazumu dobil vse, kar je želel.
To je morda najmočnejša karta, s katero lahko igrajo Evropejci, vsaj tisti del, ki se ne bo postavil na Trumpovo stran. Že zdaj so vidni namigi, da nekatere evropske države ne bodo izbrale Danske pred Združenimi državami Amerike. To velja tako za države članice Evropske unije kot za NATO, za katerega je Trump v omenjenem intervjuju za NYT dejal, da je brez Združenih držav Amerike nekoristen.
Evropejci imajo malo možnosti v soočenju s Trumpom. Nekateri na obeh straneh Atlantika si prizadevajo za zmanjšanje napetosti glede Grenlandije in poskus doseči sporazum, ki bi bil sprejemljiv tako za Trumpa kot za Dansko. Vendar pa je vprašanje, kaj zadovoljuje Trumpa. V ofenzivi, ki traja že leto dni, Trump napada ameriške prijatelje in sovražnike po vsem svetu in ni znakov, da bo nehal, dokler ne dobi, kar si je zamislil, Grenlandija pa je na vrhu njegovega seznama želja.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
